Strokovnjake skrbi, da bo umetna inteligenca prinesla več neenakosti

Mednarodni denarni sklad (MDS) je zaradi resne zaskrbljenosti glede vpliva generativne umetne inteligence na trg dela in neenakost v družbi urgiral in od države opozoril naj naredijo več za zaščito lokalnega gospodarstva.

V ponedeljek objavljenem poročilu je sklad zapisal, da bi države morale naredi več na področju zavarovanja brezposelnosti. Tisto, kar jih najbolj skrbi je, da bo umetna inteligenca za razliko prejšnjih disruptivnih tehnologij vplivala tudi na zmanjšanje potrebe po visoko kvalificiranih delovnih mestih. Robotika, ki velja za eno takšnih tehnologij iz preteklih obdobij, je zamenjala številne nižje kvalificirane delavce, medtem ko bi naj zdaj na račun umetne inteligence bili bolj na udaru tisti na nasprotnem polu trga dela.

Ena najbolj perečih tem zadnjih dveh let je zagotovo regulacija umetne inteligence. Evropska unija se je pred kratkim odločila, da sprejme akt o umetni inteligenci, ki targetira tveganja, ki jih prinaša ta tehnologija. Verjetno najbolj oster ukrep oz. člen tega akta je možnost prepovedi UI aplikacij, ki predstavljajo nesprejemljivo tveganje za varnost in pravice prebivalcev unije.

V poročilu MDS-ja še piše, da se izobraževanje in pripadajoči sistem morata prilagoditi novi realnosti in s tem pomagati ljudem, da se hitreje prilagodijo na spremembe trga dela. Pravijo, da bi moralo biti več poudarka na vseživljenjskem učenju. Omenjajo se predlogi, kot so sektorsko učenje, pripravništva in programi učenja novih veščin. Vse to bi po mnenju MDS-ja pripomoglo, da delavci lažje in hitreje prevzamejo nove zadolžitve in se zaposlijo v novih panogah.

“Želimo si, da bi ljudje lahko imeli koristi od potencialov, k jih nosi tehnologija in želimo zagotoviti, da se priložnosti ustvarjajo za ljudi“, pravi Era Dabla-Norris, namestnica direktorja fiskalnih vprašanj pri MDS-ju, ki je ena od avtoric poročila.

Dodaja še, da bi tranzicija za delavce lahko bila boleča, kajti potencialno jim grozijo daljša obdobja brezposelnosti. Zakaj? Ker predvsem starejši delavci nimajo veščin, ki so potrebne v dobi umetne inteligence, prav tako pa bodo potrebovali več časa kot v preteklosti, da se priučijo novih. “Ta cenovno obremenjujoč prehod moramo ublažiti in hkrati obdržati družbeno enakost“, pravi Dabla-Norris.

Mednarodni denarni sklad poudarja, da glede na negotovost, ki jo prinaša prihodnost umetne inteligence, države morajo ubrati agilni pristop, ki jih pripravi na scenarije, ki so vsak po svoje polni disrupcij. Zaradi globalnega vpliva umetne inteligence Dabla-Norris opozarja na dejstvo, da bo zdaj bolj kot kdajkoli prej pomembno, da države med seboj sodelujejo.