Računalništvo v oblaku

Medtem ko je bilo računalništvo v oblaku do precejšnje mere tema diskusij zadnjih nekaj let, danes število konkretnih uporabniških scenarijev raste. Industrija dokazuje, korak za korakom, da je tehnologija pripravljena za uporabo v različnih kontekstih in poslovnih področjih.

Vendar pa je jasno, da bo brez vzajemnih dejanj proizvajalcev in osnovnih pogojev, ki bi bili urejeni na enoten način, evropski trg zaostal za svojimi konkurenti v ZDA.

Na srečo se zdi, da se državniki zavedajo, da je potrebno ukrepati hitro. Med svojim govorom na forumu World Economic Forum v Davosu na začetku tega leta, je komisarka Evropske Unije, Neelie Kroes poudarila, da je v kontekstu »digitalnega dnevnega reda« Evrope potrebna evropska strategija računalništva v oblaku. Sedaj bo vse odvisno od tega kako kmalu bomo izvajali to, o čemer pridigamo.

Evropsko ekonomsko območje je kompleksen sistem z velikim številom različnih deležnikov in držav. Izgradnja enotne in stabilne infrastrukture predstavlja največji izziv prihodnosti.

Da bi to dosegli morajo biti izpolnjeni številni pogoji. Najprej potrebujemo enotno zakonodajo za upravljane s podatki v oblaku. Lokalna zakonodaja je popolno nasprotje ideje transnacionalnih oblakov – obeh, evropskih in globalnih. Iz pan-evropske perspektive težnje po fragmentaciji postanejo slabosti v kontekstu konkurence in lokacije. Še več, moderna in pan-evropska zakonodaja je potrebna, na primer, v odnosu do ustreznosti in varnosti: naj bi preprečili odhajanje surovih podatkov iz države ali naj bo dejanska informacija tista, ki mora ostati znotraj meja? V primeru šifriranih podatkov je informacija brez ključa neuporabna, torej ali je pomembno kje so ti biti in bajti fizično hranjeni?

Hkrati morajo proizvajalci, v sodelovanju z vladami in regulatornimi organi, vzpostaviti standarde. Na eni strani lahko pomankanje standardov zgodnjim uporabnikom oblaka oteži življenje, povečane potrebe po integraciji in nepredvideni stroški, pa jih lahko popolnoma odvrnejo od uporabe storitev oblaka. Na drugi strani, standardi ustvarjajo višjo stopnjo zanesljivosti in višji nivo sprejemanja storitev oblaka na trgu ter posledično povečanje poslovanja.

Ampak kakšni so dobri standardi, če jih nihče ne nadzoruje? Prav zato potrebujemo neodvisne nadzorne organe, ki bi zagotavljali zahtevane zmogljivosti in sposobnosti ter bi bili široko sprejeti in priznani. Morali bi biti ugledni in v nekaterih primerih celo vladne avtoritete.

Paradoks: Na eni strani se svet boji »velikega brata«. Študija Fujitsujevega raziskovalnega inštituta je na primer pokazala, da več kot 70 odstotkov nemške populacije ne želi poseganja vlade v povezavi z njihovimi osebnimi podatki. Na drugi strani pa obstaja nespremenljiva vera velikega dela populacije, da bodo vladne avtoritete storile pravo stvar.

V tem konfliktu morajo avtoritete, institucije in vlade postaviti vzor za ekonomijo: Organizacije morajo svoje storitve oblaka razviti same; najti morajo načine za povezovanje storitev oblaka s svojim lastnim IT okoljem. Še več, nehati morajo spraševati zakaj nekaj ne deluje – in namesto tega odkriti na kakšen način bi lahko delovalo. Čez pet let mnogo podjetij ne bo več razpravljalo katere storitve bi lahko uporabili znotraj oblaka – temveč, katere storitve ne moremo uporabiti znotraj oblaka. Seveda v prid funkciji vzornika pričajo tudi konkretni ekonomski argumenti.

Če bi lahko ustvarili te pogoje, bi imel evropski oblak resnično konkuenčno prednost: predstavljal bi zanesljivost in varnost – ki sta, ne glede na vse, osrednja kriterija za uporabnika.