Praktični nasveti za varno uporabo družbenih omrežji

Družabna omrežja so zelo priljubljena, saj so računalničarjem v veliko pomoč predvsem pri ohranjanju osebnih, poslovnih in družinskih stikov. Zato niti ne preseneča podatek, da družbena omrežja širom sveta uporablja že skoraj 800 milijonov računalničarjev. Da so družbena omrežja uporabna za ohranjanje osebnih, poslovnih in družinskih stikov seveda velja le v primeru, da jih uporabniki uporabljajo zgolj v ta namen. Če pa na njih raztresajo osebne in zasebne podatke kot za stavo, so ta kakopak zelo uporabna tudi za spletne kriminalce. Ti na njih namreč pridobijo veliko uporabnih informacij za organiziranje in izvedbo raznovrstnih kriminalnih dejanj, in sicer od prevar, kraj pa vse do ugrabitev.

Najnovejše raziskave na področju družbenih omrežij so sicer pokazale, da uporabniki družbenih omrežij pogosteje krčijo sezname prijateljev, odstranjujejo neželene komentarje in omejujejo vpogled v spletne profile, kot so to počeli pred leti. Pri tem so najbolj dejavne ženske, saj je kar 67-odstotkov anketiranih žensk omogočilo vpogled v njihove profile zgolj ljudem s spiska prijateljev. To je na drugi strani storilo le 48-odstotkov moških Zanimiv je tudi podatek, da imajo z varovanjem zasebnosti več težav starejši kot mladi. Kar 62 odstotkov najstnikov in le 58 odstotkov odraslih je namreč omejilo ali znalo omejiti vpogled v spletne objave le za svoje prijatelje, kar pa še ne pomeni, da so njihovi pravi prijatelji.

Uporabniki družabnih omrežji bi se morali počasi zavedati, da določeni podatki ne sodijo na družbena omrežja, in to neglede na to, ali njihov profil lahko vidijo le njihovi prijatelji ali ne. Tisti, ki so danes naši prijatelji, bodo lahko namreč že jutri postali naši sovražniki. Za profilom in sliko našega prijatelja se nenazadnje lahko skriva tudi nekdo drug. Naši prijatelji lahko podatke o nas posredujejo nekomu tretjemu brez naše vednosti in podobno. Možnosti, da nam nekdo zlorabi zasebne podatke, je torej na družabnih omrežjih več kot na pretek. Na srečo, lahko ta tveganja zmanjšamo z nekaj preprostimi napotki na sila preprost način.

Kot prvo na socialna omrežja objavite le tiste osebne podatke, ki so resnično nujni. Poleg imena in priimka objavite le še letnico rojstva. Točnega rojstnega datuma in kraja rojstva ne navajajte. Ta dva podatka bi lahko namreč kaj hitro spretni kriminalci uporabili za krajo vaše identitete in izvajanje goljufij. Zelo pomembno je, da na socialnih omrežjih ne navajate točnega naslova vašega prebivališča in da ne objavljate svojega delovnega urnika in dnevnih načrtov. Ti podatki so namreč več kot dobrodošli za »plenilce« domov.

Objava telefonske številke prav tako ni priporočljiva, saj se lahko kaj hitro zgodi, da bomo postali žrtev kakšnega šaljivca ali zalezovalca (če ta že ni objavljena v javnem telefonskem imeniku). Osebne izpovedi in bahanja o nakupih dragih predmetov zagotovo ne sodijo na socialna omrežja. V najslabšem primeru vas namreč utegne doleteti tako izguba službe kot obisk nepridipravov na domačem naslovu. Tudi izpovedi o kakšnem storjenem prekršku ali kaznivem dejanju prav tako na družabnih omrežjih ne pridejo v poštev. Svetujemo vam, da na družbenem omrežju objavite le eno vašo sliko. Slike z dopustov, veselic, pijančevanj in podobno vam bodo namreč prej škodovale kot koristile. Poleg tega lahko kdo vaše slike zlorabi za namene goljufij.

Med vsemi nasveti pa je zagotovo najbolj pomemben ta, da na družbena omrežja objavljajte le tiste podatke, ki bi jih objavili na javnem mestu. Vse ostale informacije ne sodijo na družbena omrežja. Če namreč tam ni na voljo informacij, ki bi vam lahko škodile, ni možnosti, da bi jih lahko zlorabil proti vam. Naj vas želja po pet minut slave ne premami, da ne boste storili napake, ki jo boste vse življenje obžalovali. Verjetno je res, da je možnost, da kdo zlorabi vaše podatke minimalna, vendar so lahko posledice precej resne. Odločitev o tem, katere podatke boste objavili na družabnem omrežju, je seveda vaša. Če boste zaradi njih odškodovani, ste si krivi sami in ne Facebookova tehnologija.