Poznate Wikipedio? Potem poznate najbolj znan projekt občanske znanosti

Vsebino lahko prispeva in ureja vsak z dostopom do interneta, s čimer daje (znanstvene) informacije brezplačno na voljo globalnemu občinstvu. V ustvarjanje Wikipedie ni vključeno raziskovalno delo, ki je sicer sestavni del drugih projektov občanske znanosti, ampak gre za pisanje enciklopedije. Ne glede na to gre za najbolj znan projekt občanske znanosti, ki ima v slovenščini ustvarjenih že čez 190.000 člankov.

Kaj sploh je občanska znanost (ang. citizen science)?

Gre za sodelovalni pristop k znanstvenim raziskavam, ki aktivno vključuje javnost v zbiranje podatkov, analizo in poročanje. Z vključevanjem neprofesionalnih raziskovalcev v znanstvene projekte občanska znanost širi doseg in obseg raziskav, kar pogosto omogoča študije, ki sicer ne bi bile mogoče. Udeleženci lahko spremljajo populacije divjih živali, sledijo vremenskim vzorcem, analizirajo okoljske spremembe ali celo pomagajo pri razvrščanju galaksij. Ta demokratizacija znanosti prispeva dragocene podatke in hkrati spodbuja javno razumevanje znanstvenih procesov ter občutek vključenosti skupnosti pri reševanju izzivov v resničnem svetu.

Zanimivi primeri občanske znanosti v Sloveniji

Na spletni strani Mreže občanske znanosti v Sloveniji je zbranih čez 70 projektov občanske znanosti z najrazličnejših področij. Pri nekaterih je za sodelovanje dovolj že računalnik in dostop do interneta, pri drugih pa se je treba podati na teren. Navajamo nekaj zanimivih projektov občanske znanosti iz področij jezikoslovja, biologije, družbenih ved in astronomije.

Slovar sopomenk sodobne slovenščine je najobsežnejša odprto dostopna spletna zbirka sopomenk za slovenščino. Gre za prvi primer odzivnega slovarja — nove vrste jezikovnega vira, ki je sprva zgrajen povsem avtomatsko, potem pa ga jezikoslovci postopoma izboljšujejo s pomočjo uporabnic in uporabnikov slovarja. Ti lahko, na primer, v slovar dodajajo manjkajoče sopomenke ali pa ocenjujejo že obstoječe. Namenjen je širokemu naboru uporabnikov: piscem besedil, prevajalcem, novinarjem, učiteljem in tistim, ki se učijo slovenskega jezika, oziroma vsem, ki jim pri delu kdaj zmanjka besed.

Knjižnica semen je eden od načinov ohranjanja biotske pestrosti kulturnih rastlin, ki temelji na brezplačni izmenjavi semen. V projekt je trenutno vključenih 21 splošnih slovenskih knjižnic, v katerih lahko uporabniki darujejo doma pridelana rastlinska semena in si izposodijo druga. Na ta način se krepi lokalna skupnost, omogoča izmenjava dobrih praks in spodbuja varovanje ter ohranjanje domačih, tradicionalnih in avtohtonih vrst rastlin.

Projekt Pru čmru je namenjen zbiranju podatkov o opažanjih čmrljih matic. Uporabniki prek mobilne aplikacije sporočajo, kdaj in kje so spomladi videli čmrlje matice in na katerih rastlinah. Namen je ugotoviti, kdaj so posamezne vrste dejavne, kako pogoste so, kakšna je njihova razširjenost v Sloveniji in na katerih rastlinah se hranijo.

Vsem, ki želijo aktivno sodelovati pri odkrivanju in ohranjanju narave, je namenjena spletna in mobilna aplikacija SRNA za beleženje opažanj prostoživečih živali ter preizkušanje znanja prepoznavanja vrst preko zabavnega kviza. Vneseni podatki raziskovalcem omogočajo boljše ocenjevanje gostot in vrst prostoživečih živali ter splošno ocenjevanje njihovega stanja.

Zapisi spomina je projekt in mobilna aplikacija za beleženje in objavljanje spominov starejših o najrazličnejših vidikih življenja v preteklosti. Aplikacija je prejela prestižno nagrado Sveta Evrope in Evropske komisije v sklopu pobude »Zgodbe Dnevov evropske kulturne dediščine« in se uvršča v sam vrh inovativnih projektov s področja dediščine na evropski ravni. Z inovativnim povezovanjem tradicionalnega (izročila) in sodobnega (digitalno orodje) namreč povezuje generacije, krepi vezi med njimi ter starejše vključuje na način, ki jim je najbližji — s pripovedovanjem zgodb o njihovem življenju.

Po potresu lahko vsak izpolni spletni vprašalnik Ste čutili potres?. Na osnovi pridobljenih odgovorov seizmologi že v nekaj minutah po potresu izdelajo karte učinkov potresa in jih kasneje sproti nenehno posodabljajo. Te karte omogočijo, da takoj po močnem potresu prepoznajo najbolj prizadeta območja in tako sile za zaščito in reševanje prebivalcem lahko ciljno, hitro in učinkovito pomagajo. Hkrati odgovori služijo kot znanstveni vir podatkov za boljše razumevanje potresov, tudi tistih v preteklosti.

GoChile je izobraževalni projekt, ki ljubiteljem astronomije omogoča, da se preko spleta povežejo na nadzorni računalnik slovenskega teleskopa v Čilu in na ta način prispevajo k izjemnim astronomskim raziskavam, rezultatom in fotografijam vesolja. Potrebna je le dobra priprava in rezervacija opazovalnega časa.

Vsi navedeni projekti bodo predstavljeni na razstavi o občanski znanosti, ki bo med 1. in 30. avgustom 2025 na Krakovskem nasipu v Ljubljani.

Odkrivajte, sodelujte, raziskujte

Vsak posameznik je lahko občanski raziskovalec. V katalogu projektov občanske znanosti si lahko ogledate ostale aktivne projekte, ki trenutno potekajo v Sloveniji, in se seznanite z možnostjo sodelovanja v njih. Tako lahko postanete del vse številčnejše skupnosti občanskih raziskovalcev.