Potrošniki nismo kriminalci!

Vsi dobro vemo, da glavni namen protipiratskih organizacij ni zmanjševanje stopnje piratstva, ampak zgolj nuditi podporo programskim hišam in pri tem čim več zaslužiti. Pri tem seveda iz naslova davkov veliko zasluži tudi država. Ker je slovenska politika v zadnjih letih našo državo spravila na rob preživetja, ji ni preostalo nič drugega, kot da z načrtnim preganjanjem piratstva napolni osiromašen državni mošnjiček. Pooblastilo za to pa bo seveda pridobila s spremembo Kazenskega zakonika (KZ-1B).

Na srečo imamo v Sloveniji organizacije, ki jim ne gre zgolj za zaslužek na račun teptanja pravic posameznikov v korist kapitala. Ena izmed njih je Zveza potrošnikov Slovenije. Ta namreč ostro nasprotuje predlagani spremembi 148. člena Kazenskega zakonika, saj naj bi tu šlo za neuravnovešen sistem avtorskih pravic in pravic potrošnikov njihovih del. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so celo prepričani, da si velike korporacije, ki obvladujejo glasbeni in filmski trg ter digitalno tehnologijo, želijo s prekomernim zaostrovanjem pogojev uporabe avtorsko zaščitenih del pridobiti še večje dobičke – vključno s pohlepnimi državami.

Zveza potrošnikov Slovenije je prepričana, da predlagana sprememba Kazenskega zakonika krši temeljno načelo sorazmernosti med nevarnostjo oziroma škodo in višino kazni, ker inkriminira tudi nedovoljeno uporabo za osebni namen in ker je družbena nevarnost teh dejanj majhna, zagrožena zaporna kazen pa visoka. Dopolnjen prvi odstavek 148. člena Kazenskega zakonika namreč predvideva, da se bo odslej vsakogar, ki bo neupravičeno uporabil eno ali več avtorskih del ali njihovih primerkov, katerih skupna tržna cena bo pomenila večjo premoženjsko vrednost (slabih pet tisoč evrov oziroma pet povprečnih mesečnih neto plač), kaznovalo z zaporom do treh let. To z drugimi besedami povedano pomeni, da če bomo imeli na računalniku shranjene na desetine nelegalnih programov, filmov, glasbe in slik, si bomo v primeru obsodbe prislužili, poleg visoke denarne kazni, do tri leta bivanja na stroške države. Po zdaj veljavnem Kazenskem zakoniku se z zaporom lahko kaznuje le tiste pirate, ki piratsko programsko opremo prodajajo in s tem pridobijo protipravno premoženjsko korist.

Zveza potrošnikov Slovenije je pri tem še dodala, da ne podpira nedovoljene uporabe zaščitenih avtorskih del. Kljub temu vztraja, da je potrebno ločiti med organiziranim kriminalom in posameznimi uporabniki. Zaradi tega je Zveza potrošnikov Slovenije že pripravila peticijo proti predlagani spremembi 148. člena Kazenskega zakonika. Če ste proti norčiji naše države, ki želi vse mlade in stare zapreti zaradi spletnega piratstva, jo seveda čim prej »podpišite«. Peticija je na voljo na spletni strani http://goo.gl/mzcSz.