Plemenite kovine kot zaščita premoženja v negotovih časih

Plemenite kovine, predvsem zlato in srebro, v zadnjem obdobju dosegajo zgodovinsko visoke vrednosti. To potrjuje njihovo vlogo enega ključnih stebrov zaščite premoženja in odpornost v času povečane negotovosti. Kot poudarjajo v podjetju Elementum, to ni zgolj kratkoročni trend, temveč odraz globljih sprememb v globalnem finančnem okolju.

»Naša strategija upravljanja premoženja temelji na treh ključnih stebrih, in sicer realnih vrednostih, produktivnem kapitalu in zaščitnem delu premoženja, kamor sodijo fizične plemenite kovine. Prav to ravnotežje omogoča dolgoročno stabilnost, zaščito vrednosti in ustvarjanje novih priložnosti. V tem pogledu ne govorimo zgolj o finančnem modelu, temveč o preizkušeni modrosti upravljanja premoženja, ki jo človeštvo pozna že več kot 1.600 let « je poudaril Bojan Pravica, direktor Elementum EWIV (Evropskega gospodarskega združenja).

Ob tem je izpostavil, da imajo plemenite kovine posebno mesto zaradi svoje univerzalne prepoznavnosti, likvidnosti in zgodovinske vloge. Predstavljajo obliko premoženja, ki ni neposredno odvisna od finančnih institucij ali izdajateljev, temveč temelji na lastni, splošno priznani vrednosti.

»Zgodovinsko visoke vrednosti zlata in srebra nista naključje, temveč odraz časa povečane negotovosti, geopolitičnih napetosti in inflacijskih pritiskov, ko posamezniki iščejo varno zavetje za svoje premoženje,« je poudaril Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum Slovenija. Ob tem je dodal, da zlato skozi tisočletja ohranja ključno lastnost – zaupanje: »In prav zaupanje je tisto, kar v negotovih časih postane najdragocenejša valuta.«

Poudaril je tudi pomen plemenitih kovin z vidika nagrajevanja poslovne uspešnosti. »Če bi 30 let dajali v plemenite kovine 50 % poslovne uspešnosti, to je polovica povprečne mesečne v Sloveniji, bi ob povprečni donosnosti zlata in srebra, ki v zadnjih letih znaša med 8 % in 9 %, privarčevali približno 140.000 evrov.«  

Po njegovih besedah trenutne razmere potrjujejo pomen dolgoročnega razmišljanja in razpršenega upravljanja premoženja. Raziskava o varčevanju med Slovenci, ki so jo v podjetju izvedli lani na vzorcu več kot 1.000 anketirancev, kaže na vse večje zavedanje o pomenu vlaganja, tudi v plemenite kovine. Kljub temu pa del prebivalstva še vedno razmišlja kratkoročno in svoje premoženje pogosto ohranja v oblikah, ki dolgoročno ne zagotavljajo ohranjanja realne vrednosti.

Po novem ima Elementum prostore tudi v Ljubljani

Pomemben del poslanstva podjetja Elementum, ki se je pred kratkim v odprl prostore tudi v Ljubljani, predstavlja tudi finančno opismenjevanje. Kot poudarja Slapšak, so si v podjetju zadali ambiciozen cilj, da Slovenija do leta 2030 postane finančno najbolj pismena država na svetu: »Finančna pismenost je temeljna življenjska veščina. Le posameznik, ki razume finančne zakonitosti, lahko sprejema odgovorne in dolgoročno dobre odločitve,« poudarja Slapšak.

V ta namen izvajajo tudi Akademijo finančne pismenosti, ki je namenjena posameznikom, podjetjem in organizacijam ter se osredotoča na razumevanje ključnih finančnih principov, tveganj in možnosti upravljanja premoženja. Kot je zaključil Pravica, je zaščita premoženja dolgoročen proces, ki temelji na znanju, razumevanju in premišljenih odločitvah: »Naš cilj je prispevati k večji finančni stabilnosti posameznikov in podjetij ter krepiti zavedanje o pomenu uravnoteženega in odgovornega upravljanja premoženja.«