Nova številka revije: Pametni dom na široko odprl vrata novim tehnologijam

Budilka vam je zazvonila predčasno. Ne gre za napako, pametna ura je pregledala vaš urnik in prilagodila budilko, ker imate danes pomemben sestanek. Prha se samodejno vklopi in ogreje na vašo najljubšo temperaturo. V garaži je električni avtomobil že pripravljen za uporabo, polni ga sončna elektrarna ali vetrna turbina. To je utopična predstava pametnega doma, kakšna je pa realnost?

Pametni dom je bil sprva zasnovan kot prebivališče z nižjo porabo elektrike in manj emisij. Toda pametni domovi so že nekaj časa nazaj presegli to omejitev. Sestavljeni so iz integracij tehnologij, ki jih ponujajo sistemi za avtomatizacijo oziroma za upravljanje različnih gospodinjskih nalog. So tudi ključni gradniki pametnih mest.

Svet stremi k trajnosti in urbana mesta so največji porabniki energije. Izzivi trajnostnih mest zato niso povezani le z razvojem najsodobnejših tehnologij. Splošna uporaba novih tehnologij je morda eno najbolj zapletenih prizadevanj. Urbana trajnostna strategija je odvisna od integracije pametnih tehnologij v vseh gospodinjstvih. Energijska potratnost domov je ena glavnih bitk pametnih mest. Primerna arhitekturna izolacija in uporaba ustreznih materialov bosta občutno zmanjšali potratnost energije v bodočih pametnih domovih. Pri že obstoječih in pri starejših hišah, ki so bile deležne pametne preobrazbe pa, kot že rečeno, ključno vlogo igrajo pametni termostati in spremljevalne tehnologije.

Današnja tehnologija za delovanje še vedno potrebuje usmeritve uporabnika. To bi se lahko kmalu spremenilo z novimi mejniki v razvoju ambientalne inteligence (Aml). Novo področje naj bi zaznamovala inovativna in intuitivna elektronika, ki se bo skoraj neopazno vključila v naša življenja. Naprave bodo proaktivne, kar pomeni, da bo vložek uporabnika skorajda nepotreben.

Kaj je Linux in za kaj se ga uporablja?

Verjetno ste na medmrežju že zasledili uporabnika, ki je s ponosom trdil: »uporabljam Linux.« Njegov komentar je zagotovo izstopal med množico, ki prisega na Windows ali macOS.

Linux letos praznuje svojo 30. obletnico obstoja. Toda kaj sploh je Linux? Zgolj operacijski sistem ali kaj drugega? Kaj pomeni uporabljati Linux?

Linux je eden izmed mnogih operacijskih sistemov, ki spadajo pod oznako Unix. Zgodovina Unixa je izjemno zapletena, vendar Linux, čeprav vsebuje številne podobnosti z Unixom, v resnici ne uporablja njegove izvorne kode. Linux bi lahko smatrali kot vnuka Unixa. Linux striktno gledano ni operacijski sistem, ampak kernel, jedro operacijskega sistema. Samo jedro Linuxa ni dovolj za sestavo uporabnega sistema. Za delo v operacijskem sistemu potrebujete druga orodja in aplikacije.

Znanje o Linuxu je dragocena veščina, tudi če to ni vaš glavni operacijski sistem. Linux vam lahko pomaga odpraviti težave na drugih računalnikih, brez da bi ga morali namestiti. Presenečeni bi bili, koliko spletnih mest deluje v Linuxu, in če razmišljate o postavitvi spletnega mesta, boste hitro naleteli nanj.

Več vsebine lahko preverite v sveži izdaji revije Računalniške novice, ki je že na voljo v vaši najljubši prodajalni časopisov in revij.

V tokratni številki revije Računalniške novice ne spreglejte tudi:

• Windows 11 za prve uporabnika na voljo že 5. oktobra
• Katere Facebook objave imajo največji doseg?
• Novi najmočnejši procesor za pametne telefone Android
• Samsung kmalu s prepogljivim prenosnikom?

Sledite nam tudi na družbenih omrežjih:

LinkedIn

Twitter

Facebook

Instagram

Naročite se na revijo Računalniške novice TUKAJ.