OpenAI z rekordnim financiranjem v višini 122 milijard dolarjev pred vstopom na borzo

OpenAI sredstva ne zbira brez razloga – podjetje intenzivno investira v UI čipe (predvsem Nvidia), gradnjo podatkovnih centrov in zaposlovanje vrhunskih strokovnjakov. To so ključni gradniki sodobne UI industrije, kjer zmogljivost infrastrukture neposredno določa konkurenčnost.

Kdo investira?

Krog financiranja sta vodila SoftBank in Andreessen Horowitz, sodelovali pa so tudi:

• D.E. Shaw Ventures
• MGX
• TPG
• T. Rowe Price
• Amazon
• Nvidia
• Microsoft

Zanimivo je, da približno 3 milijarde dolarjev prihaja od individualnih vlagateljev, kar je za tovrstne kroge precej nenavadno.

OpenAI odpira vrata malim vlagateljem

Delnice podjetja bodo vključene tudi v ETF sklade ARK Invest, kar pomeni, da bodo lahko tudi manjši vlagatelji posredno investirali v podjetje še pred IPO. To je strateška poteza, širjenje baze delničarjev namreč in ustvarjanje dodatnega interesa pred javno ponudbo.

OpenAI je hkrati razširil tudi svojo kreditno linijo na 4,7 milijarde dolarjev. Zanimivo je, da ta sredstva še niso bila uporabljena. To kaže, da podjetje ne rešuje likvidnostnih težav, temveč gradi finančno fleksibilnost za prihodnje investicije.

Impresivne številke rasti

Podjetje razkriva tudi konkretne poslovne podatke:

• 2 milijardi dolarjev prihodkov mesečno,
• več kot 900 milijonov tedenskih uporabnikov,
• več kot 50 milijonov naročnikov.

OpenAI trdi, da prihodke povečuje štirikrat hitreje kot podjetja, kot sta Google (Alphabet) in Meta v svojih začetnih fazah. Poleg tega se je iskalna uporaba skoraj potrojila v zadnjem letu.

OpenAI je začel testirati tudi oglase in že v manj kot šestih tednih ustvaril več kot 100 milijonov dolarjev letnih prihodkov (ARR). To je pomemben premik za podjetje, ki je do zdaj svojo rast gradilo brez oglasov.

B2B segment zdaj predstavlja približno 40 % prihodkov (lani okoli 30 %) in naj bi do konca leta 2026 dosegel enako velikost kot potrošniški del. Rast poganjajo predvsem t. i. agentni delovni tokovi (“agentic workflows”), ki temeljijo na novejših modelih, kot je GPT-5.4.

OpenAI kot “UI superaplikacija”

Podjetje se vse bolj pozicionira kot “AI superapp” – platforma, ki želi postati glavni vmesnik, prek katerega uporabniki dostopajo do umetne inteligence. To pomeni ambicijo, da OpenAI ne ponuja le modelov, ampak celoten ekosistem storitev.

Celotna komunikacija podjetja deluje kot priprava na IPO. Namesto klasičnih odnosov z javnostmi OpenAI uporablja:

• poudarjanje tržnega potenciala (TAM),
• primerjave z največjimi tehnološkimi podjetji,
• fokus na metrike rasti in prihodkov.

Gre za jasno zgodbo za investitorje: OpenAI želi določiti pričakovanja še pred vstopom na javne trge.

Ta poteza ima več posledic, in sicer dodatno zaostrovanje UI tekme, pritisk na konkurenco (Google, Meta, Microsoft) in še več vlaganj v infrastrukturo. Hkrati pa odpira tudi vprašanja, ali so vrednotenja že prenapihnjena, kako trajnostna je rast, in ali bo trg upravičil takšne številke po IPO.