Odvisnost od iger se odslej obravnava kot bolezen

Igranje računalniških, konzolnih ali mobilnih iger mnogim predstavlja razvedrilo in priljubljen način zabave. Težave nastopijo, ker se igralci pogosto ne zavedajo, kdaj prestopijo mejo med igranjem zgolj za sprostitev, in stanjem, ko so od igranja priljubljenih iger že praktično odvisni. Zaradi prekomernega igranja iger lahko pride celo do izčrpanosti, ta pa v skrajnem primeru lahko vodi tudi v smrt. Doslej je bilo zaradi igranja iger zabeleženih že več smrtnih primerov, kar ne preseneča, saj je odvisnost od igranja iger precej hujša od kajenja ali alkoholizma.

Kot kaže, se težav z igrami zavedajo tudi pri Svetovni zdravstveni organizaciji WHO. Ti so namreč odvisnost od iger uradno uvrstili na seznam ene izmed odlik duševne odvisnosti. Bolezen (gaming disorder) so opisali kot značilen vzorec trajnega ali ponavljajočega igranja iger prek spletna ali lokalno, s pomakanjem nadzora nad intenzivnostjo, frekvenco, trajanjem in kontekstom. Povedano drugače, gre za klasično zasvojenost, kjer igričar nima več nadzora nad tem, kar se dogaja v povezavi z igranjem iger. Praviloma mora to trajati vsaj 12 mesecev, v hujših primerih pa lahko diagnozo postavijo že prej.

Uvrstitev igranja iger na uradni seznam bolezni je pomembna z vidika preventive in zdravljenja, saj zdravstvenim organizacijam širom sveta sedaj omogoča, da sistematično spremljajo stanje in vodijo statistiko o primerih, hkrati pa to lahko prinaša resnejšo obravnavo na institucionalnem nivoju. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji so namreč prepričani, da ima odvisnost od iger zelo velik vpliv na vse vidike življenja bolnika. Ta lahko namreč zaradi iger izgubi zanimanje za vse ostale vsakodnevne aktivnosti.