Odlična vrnitev igre Bloodborne: The Old Hunters

Bloodborne je bila ena izmed najboljših izkušenj tega leta, z izjemno majhno mero zamer. Dolgi nalagalni časi (ki so posebej opazni zaradi velikega števila smrti), občasen padec sličic na sekundo pod dvajset in nadležno nabiranje zdravilnih objektov. Prvo zamero so na srečo odpravili, drugima dvema pa lahko ob drugih odličnih elementih igre pogledamo skozi prste.

To pišem zato, ker je izšel prvi (in baje zadnji) dodatek za Bloodborne. Da, kličejo ga dodatek, saj ni kratek paket DLC, temveč ponudi dokaj obsežno novo avanturo (potreboval sem okoli pet uric, drugi bi morda več) z novimi ozemlji, petimi šefi in ogromno novimi orožji. S tem se opraviči še za druge težave, ki so jih nekateri imeli z igro – kratkostjo (dodatnih pet ur je ravno prav), več težkih šefov, saj so ti najtežji v celotni igri, in več orožij, saj jih original ni premogel kaj dosti. Sam teh problemov, sploh z orožji, nisem imel, saj so obstoječa bolj zanimiva kot na primer tista iz igre Dark Souls. V Bloodbornu, kot že nemara veste, se orožja dajo pretvoriti iz ene obliko v drugo, kar jim doda ogromno več funkcionalnosti, brez nadležnega navigiranja skozi menije. V glavnem, če ste bili eden izmed tistih, ki vas je to motilo, so se zdaj odkupili tudi s tem. Sploh zato, ker so nova orožja odlično zamišljena. Na primer, imaš palico, ki se pretvori v žago, s katero lahko režeš nasprotnike. Ali pa kladivo, ki se ob pritisku na gumb vname in zažge nasprotnike. Ali pa roko čudaške zveri, ki se čudno zvija in deluje kot nekakšen bič. Nato pa se pretvori v ogromno macolo. Odlično.

Nova območja so precej zanimiva. Dajo nam vedeti več o zgodovini igre, saj se dogajajo v preteklosti pred dogodki originalne igre, prav tako so super dizajnirana in primerno temačna. Ena stopnja vas vodi skozi bolnišnico, kjer so seveda opravljali eksperimente s pacienti. Sliši se klišejsko, a Bloodborne je vse prej kot to. Druga večja stopnja pa vodi skozi vasico, polno ribjih prikaz, kar spominja na Lovecraftovo zgodbo Shadow over Innsmouth. Primerno, saj je Bloodborne en velik poklon Lovecraftu.

Največja atrakcija pa so seveda novi šefi. Vsi so enostavno fantastični – videti so super, imajo več stopenj, pri katerih se transformirajo ali spremenijo stil bojevanja, tako da je veliko učenja in prilagajanja. Vsi šefi napadajo kot zmešani, torej nimaš veliko časa za protinapad. Na srečo so za manj izkušene igralce dodali nov sistem kovenantov, ki se jim lahko pridružiš in tako lažje iščeš soborce. Ali pa prikličeš soborce z umetno pametjo, ki vsaj zamotijo šefa, če ne drugega.

Dodatek izjemno priporočam, tako kot tudi Bloodborne. Ko se ob odličnem videzu, tako tehničnem kot artističnem, bojuješ proti ogromnemu odličnemu animiranemu šefu, medtem ko kri in drugi deli letijo na vse strani, zadaj pa igra odlična orkestralna glasba, se počutiš odlično in si srečen, da je tvoj hobi igranje iger. Dodatek zlahka spremeni že tako odličen Bloodborne v mojo igro leta.

Ocena: 93/100

Plusi:

– odlične nove stopnje,

– veliko novih zanimivih orožij,

– odlični šefi,

– kovenanti,

– dober razlog za preigranje igre.

Minus:

– za dodatek moraš priti do določene stopnje, torej ne moreš igrati takoj.