Računalništvo, telefonija
24.01.2008 11:14
Posodobljeno 13 let nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Novosti iz IBM-a

Četrtletno in letno poročilo o poslovanju

Podjetje IBM je objavilo, da je čisti dobiček na delnico v zadnjem četrtletju leta 2007 znašal 2,80 ameriškega dolarja, kar pomeni 24 odstotna rast v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2006. Prihodek se je glede na isto obdobje preteklega poslovnega leta povečal za desetino in je znašal kar 28,9 milijard ameriških dolarjev.

Po besedah Samuela Palmisana, predsednika in direktorja IBM-a, je odličen poslovni izid predvsem posledica izjemnih rezultatov, ki jih je podjetje doseglo na trgih Azije, Evrope in na t. i. razvijajočih se trgih, pa tudi nadaljevanja nadpoprečne rasti na področju storitev in programske opreme.

IBM je poslovno leto 2007 zaključil s skupnimi prihodki 98,8 milijard dolarjev, kar je 8 odstotkov več kot v letu 2006 in s čistim dobičkom na delnico 7,18 dolarjev, kar je 18 odstotkov več kot leto poprej. Najhitreje so rasli prihodki na trgih EMEA – ob 14 odstotni letni rasti so v letu 2007 znašali 34,7 milijarde dolarjev. Tudi v letu 2008 IBM računa predvsem na rast prodaje v območju EMEA in na azijskih trgih.

IBM-ove inovacije pomagajo podjetjem premagovati izzive globalizacije
IBM je predstavil novo programsko opremo ter raziskovalna odkritja, ki bodo izboljšala interno komunikacijo in sodelovanje v globalno integriranih podjetjih. Obenem pa IBM raziskuje tudi uporabo virtualnih svetov za premagovanje nekaterih težav, s katerimi se soočajo globalno razpršeni timi programerjev.

Izzivi globalizacije zahtevajo od podjetij, ki želijo ostati konkurenčna, vse večjo okretnost in čedalje boljše izkoriščanje geografsko razpršene in virtualizirane delovne sile. Na področju razvoja programske opreme to pomeni sodelovanje specializiranih timov 24 ur na dan, sedem dni v tednu – vedno nekdo nadaljuje delo tam, kjer ga je nekdo drug na drugem koncu sveta zaključil. IBM je objavil, da bo odprl svojo razvojno platformo zasnovano na tehnologijah Web 2.0, ki omogoča razvijalcem sodelovanje pri razvoju programske opreme v okviru iniciative www.Jazz.net.

Jazz.net je odprta komrecialna skupnost, ki podjetjem omogoča globalno in transparentno sodelovanje pri razvoju tehnologij zasnovanih na Jazz platformi. Do nedavnega je bil Jazz.net na voljo le IBM-ovim strankam, partnerjem in izobraževalnim ustanovam, sedaj pa je odprt tudi širši programerski skupnosti.
Poleg tega je IBM objavil, da bo letos ponudil kupcem orodje IBM Rational Team Concert Express, prvi komercialni izdelek zasnovan na Jazz platformi. Orodje Rational Team Concert Express bo manjšim in srednje velikim programerskim hišam pomagalo bistveno izboljšati produktivnost, s tem da bo olajšalo sodelovanje geografsko razpršenih programerskih timov v realnem času.

Ker pa izzivov ne predstavlja le geografska razpršenost, ampak tudi generacijske razlike, raziskovalni oddelki IBM-a iščejo nove rešitve za premoščanje razlik med generacijami zaposlenih. S temi vprašanji se ukvarjajo v okviru projekta Bluegrass, ki integrira tri ključne dejavnike za motivacijo najmlajše generacije zaposlenih: sodelovanje, komunikacijo in vizualizacijo. Z uporabo Jazz tehnologij ustvarja projekt Bluegrass v virtualnem svetu okolje za sodelovanje, kjer razvijalci lahko izmenjujejo ideje, delajo in klepetajo, obenem pa imajo dostop do podatkov iz interneta in drugih Jazz virov.

IBM sodeluje pri izboljšanju zmogljivosti mobilnih naprav
IBM se je pridružil evropskim parterjem v projektu ACOTES. Projekt, ki ga financira Evropska skupnost, ima za nalogo povečati zmogljivosti paralelnega procesiranja v čipih mobilnih naprav in hkrati povečati avtonomijo teh naprav. Projekt bi naj potrošnikom prinesel med drugim daljše delovanje prenosnih telefonov in možnost spremljanja TV programov na mobilnih napravah ob zmernem obremenjevanju vgrajenih akumulatorjev.
Po besedah Harma Munka, vodje projekta ACOTES, bo projekt postavil nova merila na področju razmerja med porabo energije in zmogljivostjo naprav, kar bo omogočilo izboljšanje same avtonomije mobilnih naprav in tudi izboljšanje predvidljivost avtonomije. Že danes namreč večina čipov sodobnih naprav omogoča paralelno procesiranje, a so te zmogljivosti le redko zares izkoriščene,. Če bi lahko naredili posnetek čipa med delovanjem, bi opazili posamezna vroča področja, kjer čip intenzivno obdeluje podatke in veliko hladnih neaktivnih področij. Projekt ACOTES je usmerjen v to, da bi čipi dosegli višjo raven paralelnega procesiranja. Danes aplikacije praviloma izkoriščajo le od 40 do 50 odstotkov teh zmožnosti, z uporabo novih orodij, ki bodo rezultat triletnega projekta, pa bi se naj ta delež za nekatere aplikacije povečal na 90 odstotkov. Seveda to pomeni večjo kompleksnost pri pisanju programske opreme, kar je tudi glavni razlog za dosedanjo slabo izkoriščenost. Orodja in metodologije, razviti v okviru projekta ACOTES bodo olajšali programiranje in razvoj aplikacij, ki bodo bolje izkoriščale zmožnosti paralelnega procesiranja. Ko bo triletni projekt zaključen, bodo orodja in metodologije na voljo odprtokodni skupnosti. Konzorcij poleg IBM-ovega raziskovalnega laboratorija v Haifi sestavljajo še: NXP Semiconductors (prej Philips Semiconductors) in Silicon Hive z Nizozemske, STMicroelectronics iz Italije, INRIA iz Francije ter Universitat Politecnica de Catalunya iz Španije.

Korporacije združujejo moči za varovanje okolja
Vodilne korporacije so združile moči pri uresničevanju pobude za zmanjševanje vplivov na okolje. V javno uporabo bodo izročili številne svoje patente, ki lahko zmanjšajo človeški vpliv na okolje. IBM in World Business Council for Sustainable Development bosta skupaj s podjetji Nokia, Pitney Bowes in Sony vzpostavila zbirko okolju prijaznih patentov, poimenovanih Eco-Patent Commons.

Doslej je veliko inovacij ostajalo nedostopnih javnosti. Dostopnost patentov pa bo spodbudila raziskovalce, podjetnike in podjetja vseh velikosti in dejavnosti k izdelavi, uporabi in nadaljnjemu razvoju okolju prijaznih potrošniških ali industrijskih izdelkov, procesov in storitev. V IBM-u kot enem od družbeno najbolj odgovornih podjetij so prepričani, da morajo patenti, ki izboljšujejo odnos človeštva do narave, biti dostopni vsem. Le s prosto izmenjavo intelektualne lastnine se bomo lahko spopadli s prihajajočimi okoljskimi izzivi – k temu pa želi pomembno prispevati tudi IBM, ki ga je ameriška organizacija IFI Claims že petnajsto leto zapored proglasila za prejemnika največjega števila patentov. Pobuda, ki jo je sprožil IBM na lanskoletni konferenci Global Innovation Outlook, je stekla v sodelovanju z omenjenimi podjetji, vanjo pa se lahko vključijo vsi posamezniki in podjetja, ki so pripravljeni prispevati vsaj en patent. Izbira patenta ali patentov, ki jih posameznik ali podjetje želi ponuditi javnosti, je izključno na strani lastnika patentov. Ustanovni člani pobude Eco-Patent Commons vabijo vse zainteresirane lastnike patentov, da se jim pridružijo pri izmenjavi intelektualne lastnine, ki bo pomagala pri reševanju planeta. V poštev pridejo patenti, ki omogočajo boljše izkoriščanje energije ali njen prihranek, zmanjševanje onesnaženja okolja, uporabo okolju prijaznih snovi, zmanjševanje porabe vode in surovin ali povečanje možnosti za recikliranje. Zbirka okolju prijaznih patentov je dostopna na spletni strani www.wbcsd.org/web/epc.


Prijavi napako v članku