Novi Chrome nas varuje pred goljufivimi oglasi
Spletni brskalnik Google Chrome nas že kar nekaj časa samodejno ščiti z varnostnim sistemom, ki samodejno blokira prikazovanje spletnih oglasov. Tu gre seveda predvsem za tiste spletne oglase, ki so nekakovostni in Googlu ter njegovim uporabnikom povzročajo več škode kot koristi. Nekakovostni spletni oglasi so namreč razlog za to, da uporabniki spleta v svoje spletne brskalnike nameščajo programske dodatke za blokiranje reklamnih oglasov – tako slabih kot dobrih oziroma koristnih.
Pred kratkim predstavljeni spletni brskalnik Google Chrome 71, ki je na voljo za prenos na spletni povezavi https://www.google.com/chrome/ in je bil seveda preveden tudi v slovenščino, pa je bogatejši za varnostni sistem, ki nas varuje pred spletnimi oglasi, ki so namenjeni goljufanju oziroma zavajanju uporabnikov. Poleg tega podjetje Google spletne strani, ki se ne držijo “pravičnega” oglaševanja, odslej uvrsti na črni seznam ponudnikov. To pomeni, da spletni brskalnik Chrome na tej spletni strani samodejno blokira prav vse oglase, upravljavci spletne strani pa imajo zgolj 30 dni časa, da odpravijo vse ugotovljene neskladnosti.
Trenutno so pri podjetju Google zaradi neprimernih spletnih oglasov kaznovali le peščico spletnih strani, že v nekaj tednih pa naj bi kot uporabniki svetovnega spleta že opazili spremembe, in sicer na bolje. V nadaljevanju si poglejmo, kateri spletni oglasi so za podjetje Google sporni oziroma neprimerni.
Neprimerni spletni oglasi za podjetje Google so:
- Oglasi ali elementi, ki izgledajo kot klepetna sporočila, opozorilna sporočila in druga obvestila.
- Oglasno spletno območje, ki je občutljivo na klik in ni jasno označeno.
- Gumbi, puščice in drugi elementi delovanja, ki se sprožijo pa kliku na oglas.
- Vsebina z lažnim predstavljanjem, ki poskuša izmakniti zasebne podatke.
- Oglasi, ki izvajajo samodejno posredovanje na drugo lokacijo brez privoljenja uporabnika.
- Elementi, ki posnemajo gibanje kazalca miške in poskušajo uporabnika prepričati v klik.
- Oglasi, ki temeljijo na zlonamerni programski opremi.
Prijavi napako v članku