Na testu Nokia G22: je popravljivost za uporabnike resnično pomembna?

Zato tokrat na testu ni samo telefon Nokia G22, ampak tudi, ali ideja o popravljivosti živi v srcih uporabnikov. Vsi pogrešamo čase, ko smo lahko baterijo enostavno sneli s telefona, jo zamenjali in telefon je ponovno delal s polno paro. Z redkimi izjemami (telefoni Fairphone, Essential …) je to v današnjih časih neizvedljivo – predvsem na račun vodoodpornosti, varnosti in neznanja uporabnikov.

Sprašujemo se, ali bo koncept popravljivosti sploh še kdaj zaživel oziroma, ali bo mobilna tehnologija (in proizvajalci) to dovoljevala.

Nokia G22 je klasičen telefon nižjega razreda, kar pomeni, da se ne boste navduševali nad samo strojno opremo (z izjemo baterije), ampak nad idejo samega telefona, ki obljublja večji nadzor nad lastno napravo za izredno nizko ceno.

Trajnost, popravljivost, nizka cena. Je to dobitna kombinacija za telefon?

Nokia G22 izgleda kot povsem običajen telefon. 6,5 palca je kar radodarna površina za brskanje po spletu in multimedijo. Pričakovano gre za LCD zaslon, ki je v notranjih prostorih dovolj pregleden, zunaj pa slabša svetilnost (500 nit) oteži njegovo uporabo. Zelo lepo presenečenje je 90 Hz osveževanje, kar nismo pričakovali v telefonu za manj kot 200 evrov. To je morda dober znak, da so višje hitrosti osveževanja zaslona postale standard tudi v najnižjih razredih.

Zaslon ščiti dokaj zastareli Corning Gorilla Glass 3, ki pa bo skupaj s previdnostjo uporabnika zadostna zaščita. Telefon je v celoti izdelan iz reciklirane plastike, nekoliko modernega pridiha pa dodajo ukrivljeni robovi, ki pa imajo dokaj zajetno črnino okoli zaslona, še posebej na bradi.

Plastično hrbtišče s sijajem, ki rado privlači prstne odtise, hrani nevpadljiv sklop kamer. Ko smo na ogrodju opazili izpostavljen napis AI kamera, smo se malenkost naježili, saj običajno to ni dober znak, ampak smo se pustili presenetiti.

Spodaj se nahaja vedno zaželeni 3,55-mm priključek za slušalke, mono zvočnik in USB-C priključek za polnjenje. Nokia že nekaj časa telefonov ne dostavlja s priloženim polnilnikom, podobno kot Apple in Samsung. Vendar za razliko od njiju Nokia prihodek od prodaje polnilnikov nameni prizadevanjem za varovanje okolja. Prav tako lahko z nakupi v Nokia trgovini pomagate pri sajenju dreves.

V 15 minutah in za 30 evrov lahko zamenjate baterijo

Nokia je v sodelovanju s podjetjem iFixit lansirala linijo telefonov s poudarkom na lastni popravljivosti. Nokia G22 je eden izmed teh telefonov, ki obljublja, da lahko z osnovnimi orodji odpreš telefon, v nekaj minutah zamenjaš baterijo (ali druge komponente), zapreš telefon in ga začneš uporabljati. Ker ne gre za vodoodporen telefon, je postopek menjave res relativno enostaven.

Plastično ohišje držijo skupaj le zatiči, brez lepila ali tesnil. Še boljša novica pa je, da vas bodo rezervni deli stali manj kot kosilo za dva. Baterija skupaj z vsemi orodji stane samo 30 evrov, zaslon dobrih 50 evrov. Na spletni strani iFixit boste našli tudi vsa navodila, katerim lahko sledite za relativno nebolečo menjavo.

Vseeno pa smo malce skeptični. Ker gre za telefon, ki stane manj kot 200 evrov, ne pričakujemo, da se bo zanj zanimalo veliko mladih uporabnikov, ki so zelo specifični pri tem, kakšno zmogljivost želijo in pričakujejo, in kako dobra mora biti kamera. Če mladi, ki so bolj vešči tehnologije, niso ciljna skupina, in se bolj pričakuje, da bodo telefon kupili starejši ali nezahtevni uporabniki, potem nismo prepričani, da bo ta popravljivost prišla do izraza. Zakaj? Pri menjavi/popravilu je vseeno potrebno biti previden. Ne gre za enako menjavo kot pred leti, ko smo telefon enostavno dvakrat po hribovsko udarili po zadnji strani in je baterija poletela čez sobo. Ker imamo sedaj opravka z občutljivo elektroniko, je kljub poenostavljenem dizajnu vseeno potrebno previdno in spretno ravnati s komponentami. To in izčrpna navodila pa lahko prestraši nevešče uporabnike.

Če pa je Nokia G22 le odskočna deska v smislu, da bodo enako popravljivost sčasoma zagotovili tudi v telefonih višjega razreda, potem so naši pomisleki odveč.

Osebno smo zagovorniki popravljivosti in smo jo v preteklosti tudi izkoristili (menjava zaslona Xperia Z3, menjava baterije Pocophone F1 …). Ne samo, da pri tem spoznavaš notranje delovanje in postavitev telefonov, prihraniš pri servisnih stroških in preglavicah pri pošiljanju telefona na servis. Dejstvo pa je, da zastarelosti ne moremo zavlačevati v nedogled. Prej ko slej bosta procesor in pogon začela kazati znake staranja, njuna menjava pa je običajno finančno nesmiselna.

Tudi Nokia pretirano ne oglašuje zmogljivosti

Pravzaprav Nokia zmogljivost v svojih promocijskih materialih na uradni spletni strani omeni le enkrat. Zelo pogumno so uporabili besedi visoka zmogljivost, vendar nismo prepričani, kaj so si izbrali kot izhodišče za primerjavo.

Unisoc T606 je ime procesorja, ki ga le redko slišimo, še redkeje pa dejansko uporabljamo. Povprečnost je zelo mila beseda, ko ga opisujemo. Seveda ga ne moremo obravnavati na enak način kot vse ostale procesorje, saj gre za telefon za dva stotaka. Vseeno pa od njega pričakujemo, da bosta vsaj brskanje in zagon aplikacij brezhibna.

Na žalost temu ni tako. Nalaganje aplikacij, tudi najbolj osnovnih, kot sta Sporočila in Stiki, je (pre)počasno. Preklapljanje med aplikacijami prav tako zahteva nekaj potrpljenja. Če ste vajeni, da med pomežikom telefon brez težav zažene aplikacijo, boste z zakasnitvijo pri telefonu Nokia G22 imeli veliko težav s privajanjem. Vedno imate občutek, da mačka (telefon) lovi zaostanek za mišjo (našimi ukazi). Primerjali smo ga z več kot 4 leta starim Pocophone F1, ki je skozi leta moral prenašati težka gaming bremena, a je danes še vedno bolj gladek kot Nokia G22.

Razumemo, da ne gre za zmogljivostno naravnan telefon, vendar je ta lenoba moteča. Iger na tem telefonu zagotovo ne boste igrali, razen tistih najbolj osnovnih.

Izbor procesorja vpliva tudi na 90 Hz zaslon, ki ne daje občutka, kot smo ga vajeni od tovrstnih zaslonov. Osveževanje ni gladko in med prehodi se zaslon opazno razmaže.

Hitrosti notranjega pogona (UFS 2.2) so netipične za ta cenovni razred, kar je pohvalno. Maksimalna konfiguracija je 128 GB z možnostjo dodatne razširitve z microSD kartico.

4 GB RAM-a pa je drugi razlog za zelo povprečno zmogljivost. Lahko ga virtualno razširimo za 2 GB, vendar je to le obliž na rano.

Svetla točka sta baterija (5.050 mAh), ki bo telefon ohranila pri zavesti celih 3 dni, in operacijski sistem Android 12, ki ni obremenjen s programsko navlako. Telefon bo prejemal Android nadgradnje 2 leti, torej do Androida 14.

Kamere in končno mnenje

Čeprav ima Nokia G22 sistem treh kamer, boste uporabljali samo glavno 50 MP kamero. 2 MP makro in globinska kamera nista dodatka, ki bi bila pogosto v vaših mislih.

Čeprav se 50 MP sliši veliko za glavno kamero, majhen senzor Samsung JN1 ne more dostaviti fotografij izven svojega cenovnega razreda. V dobrih pogojih so zajete fotografije presenetljivo sprejemljive. Dinamični razpon je zadosten, tudi podrobnosti so na prvi pogled zadovoljive. Zgodba se spremeni pri povečavi slike, kjer opazimo zrnaste teksture in veliko šuma.

Nočne fotografije potrebujejo celo večnost za osnovno programsko obdelovanje. Končni rezultat pa ni pretirano navdušujoč.

Če iščete poceni telefon in iz njega iztržiti več kot le povprečno življenjsko dobo, potem je Nokia G22 dobra izbira. Po vseh drugih parametrih pa je konkurenca daleč pred nekdanjim velikanom mobilne telefonije.