Nasveti za kariero računalničarja

RN: Kako gledate na formalno izobrazbo in njene koristi za karierno pot v Sloveniji?

Marinka Ž.: Formalna izobrazba je pomembna. Številne raziskave v tujini kot tudi v Sloveniji kažejo, da kakovostna izobrazba v splošnem izboljša možnosti za uspešno kariero in dober življenjski standard. Seveda tukaj velja omeniti, da vselej obstajajo izjeme, med njimi so tudi nekateri zelo uspešni računalničarji. Zdi se mi pomembno, da lahko posameznik v času klasičnega izobraževanja osvoji temeljne veščine na nekem področju. Te morajo presegati trenutne trende, saj bi formalna izobrazba morala dati temelje, na katerih je mogoče graditi celotno karierno pot. Ob tem pa je seveda pomembno, da med študijem pridobimo čim več dodatnih izkušenj, za kar je danes v računalništvu veliko priložnosti v obliki poletnih šol, študentskih projektov in raziskav ter poletnih študentskih praks. Želim si, da bi se med formalnim izobraževanjem izrazito spodbujalo kritično razmišljanje, samostojno mišljenje in inovativni ter ustvarjalni (»inovativni« in »ustvarjalni« tu uporabljam v dobrem pomenu besed) pristopi k reševanju problemov.

RN: Kateri so vaši najpomembnejši (karierni) dosežki za vas in kaj je vaše vodilo skozi življenje?

Marinka Ž.: To je težko reči, moja kariera se še niti dobro začela ni. Poleg tega nikdar ni dobro zaspati na lovorikah! Pred nekaj meseci sem zaključila doktorski študij računalništva v Ljubljani, sedaj sem podoktorska raziskovalka na Univerzi Stanford v Kaliforniji, ZDA. Moje vodilo je enostavno, prizadevam si delati veliko in delati dobro. Temu preprostemu načelu lahko sledim, ker sem navdušena nad delom, ki ga opravljam, in se vselej želim naučiti nekaj novega.

RN: Kako vam je pri tem pomagala poletna šola EdIT?

Marinka Ž.: Poletna šola EdIT je odlična izkušnja za dijake in študente. Programov EdIT sem se v svojih študentskih letih večkrat udeležila. Vselej je bilo poučno in zabavno, s številnimi udeleženci še danes ohranjamo stike. Tovrstna izkušnja se mi zdi zelo koristna, ker se udeleženci med drugim lahko spoznajo z novimi tehnologijami, naučijo učinkovitih pristopov za uspešno izvedbo projektov in pomembnosti timskega dela. Poleg tega so se mi projekti poletne šole zdeli dobro zastavljeni in vnaprej skrbno premišljeni, tako da smo bili udeleženci vselej zadovoljni.

RN: Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Marinka Ž.: Raziskovalno me zanimajo tehnike odkrivanja znanj iz podatkov, novi pristopi za gradnjo napovednih modelov in njihova uporaba za reševanje aktualnih izzivov na področju biomedicine. V prihodnosti si želim nadaljevati z raziskavami na tem širšem področju.

RN: Kakšen nasvet bi dali mladim dijakom in študentom, ki jih zanima karierna pot v računalništvu?

Marinka Ž.: Zdi se, da zdajšnje obdobje ponuja ogromno priložnosti za tiste, ki jih zanima računalništvo. Računalniška znanja, tukaj mislim na tista, ki segajo preko uporabe pisarniških programov, danes mladim omogočajo karierne poti na področjih, kjer računske tehnologije še pred kratkim niso imele pomembnejše vloge. Poleg tradicionalnih naravoslovno-inženirskih področij se nove priložnosti ponujajo tudi v družboslovju, humanistiki in medicini. Dijakom in študentom, ki jih zanima računalništvo, bi svetovala, da so med študijem aktivni in se udejstvujejo v raznih programih, raziskovalnih projektih in poletnih praksah. Tako bodo lažje ugotovili, kakšna karierna pot jih pravzaprav veseli, in pridobili pomembne izkušnje, ki lahko pomagajo pri iskanju zaposlitve. Za vse, tudi tiste, ki jim računalništvo ne predstavlja največjega zanimanja, bi bil morda koristen tečaj logičnega in algoritmičnega razmišljanja, kar predstavlja enega izmed računalniških temeljev.