Microsoftovo digitalno pokopališče: kam so izginile priljubljene aplikacije?
Ko po večji posodobitvi sistema Windows vklopimo svoj računalnik, pogosto opazimo, da so stvari drugačne. Ikone so se spremenile, meniji so premaknjeni, včasih pa določenih programov preprosto ni več. Microsoft, tehnološki gigant iz Redmonda, je znan po svojem neusmiljenem ciklu inovacij in »spomladanskem čiščenju«, ko stari, manj dobičkonosni ali tehnološko zastareli programi naredijo prostor novejšim, pogosto z umetno inteligenco podprtim rešitvam. Tako kot Google ima tudi Microsoft ogromno pokopališče, kjer počiva kopica programov, ki smo jih nekoč uporabljali.
Wordpad: konec tihega spremljevalca
Verjetno ni uporabnika sistema Windows, ki ne bi vsaj enkrat odprl programa WordPad. Bil je tisti popolni vmesni člen – zmogljivejši od preproste Beležnice (Notepad), a manj zapleten in potraten kot polnokrvni Microsoft Word. WordPad je bil z nami skoraj 30 let, saj se je prvič pojavil že v sistemu Windows 95. Bil je rešitelj za hitro pisanje dopisov, ko na računalniku nismo imeli nameščenega paketa Office, in zvest prijatelj študentov, ki so potrebovali le osnovno oblikovanje besedila.
Vendar je Microsoft leta 2024 s posodobitvijo Windows 11 različice 24H2 sprejel dokončno odločitev, da WordPad upokoji. Uradni razlog je preprost: orodje se ni več razvijalo. Ker imamo na voljo brezplačne spletne urejevalnike besedil, kot sta Google Docs in Word Online, je lokalni urejevalnik besedil z omejenimi funkcijami (RTF format) postal odveč. Za preprosto urejanje besedil Microsoft zdaj priporoča posodobljeno Beležnico, ki je končno dobila zavihke in temni način, za vse ostalo pa seveda plačljivi Word. Kljub logični poslovni potezi pa mnogi uporabniki čutijo nostalgijo po preprostosti WordPada, ki ni zahteval prijave v oblak ali mesečne naročnine, temveč je preprosto deloval.

Neuspešni eksperiment s 3D ustvarjanjem
Leta 2017 je Microsoft z veliko pompa napovedal »Creators Update« za Windows 10. Osrednja zvezda te posodobitve je bil Paint 3D, program, ki naj bi nadomestil legendarnega Slikarja (Paint). Vizija je bila vsakomur omogočiti preprosto ustvarjanje tridimenzionalnih modelov, ki bi jih lahko nato uporabili v obogateni resničnosti ali celo natisnili s 3D tiskalniki. Microsoft je verjel, da je 3D naslednja velika revolucija domačega računalništva.
A resničnost je bila drugačna. Uporabniki nismo želeli zapletenega vmesnika in počasnega nalaganja 3D modelov. Želeli smo le hitro obrezati sliko, narisati rdeč krogec okoli pomembnega dela posnetka zaslona ali shraniti datoteko v drugem formatu. Paint 3D je bil za ta preprosta opravila preveč neroden in počasen. Ironija je v tem, da so se uporabniki tako močno uprli odstranitvi klasičnega Slikarja, da ga je moral Microsoft ohraniti.
Danes je zgodba zaključena. Novembra 2024 je bil Paint 3D umaknjen iz trgovine Microsoft Store in ne prejema več posodobitev. Klasični Slikar pa je doživel renesanso, saj je dobil nove funkcije, kot so plasti (angl. layers) in orodja umetne inteligence za odstranjevanje ozadja. Paint 3D bo ostal v spominu kot zanimiv, a zgrešen poskus vsiljevanja tehnologije, ki je uporabniki nismo zares potrebovali.

Kratka in žalostna zgodba o Androidu na Windowsu
Ena najbolj obetavnih napovedi ob izidu sistema Windows 11 je bila možnost poganjanja aplikacij za Android. Funkcija, imenovana Windows Subsystem for Android (WSA), je obljubljala brisanje meja med mobilnim telefonom in računalnikom. Zamisel je bila fantastična. Na svojem velikem zaslonu bi lahko igrali mobilne igre, uporabljali aplikacije za pametni dom ali brskali po TikToku brez potrebe po telefonu.
Težava je tičala v izvedbi. Microsoft ni sklenil partnerstva z Googlom, temveč z Amazonom. To je pomenilo, da uporabniki niso imeli dostopa do trgovine Google Play Store, kjer se nahaja velika večina priljubljenih aplikacij, temveč do precej bolj omejene trgovine Amazon Appstore. Čeprav so tehnično podkovani uporabniki našli načine, kako »pretihotapiti« Googlove storitve, je bila izkušnja za povprečnega uporabnika preveč omejena in zapletena. Razvijalci aplikacij prav tako niso pokazali velikega interesa za optimizacijo svojih aplikacij za Windows.
Zato ne preseneča, da je Microsoft napovedal ukinitev te funkcije. Podpora se je uradno iztekla 5. marca 2025.

Ko asistentka izgubi glas
Cortana je bila Microsoftov odgovor na Applovo Siri in Amazonovo Alexo. Ime je dobila po umetni inteligenci iz priljubljene videoigre Halo, kar ji je dalo takojšnjo prepoznavnost in osebnost. Nekaj let je bila Cortana globoko integrirana v Windows 10, čeprav je marsikdo nikoli ni spoznal, ker ni bila na voljo v vseh jezikih in regijah.
Tisti, ki smo znali zaobiti to omejitev, smo Cortano videvali ob namestitvi sistema, narekovali smo ji opomnike, skupaj preverjali vreme ali odpirali programe. Microsoftova vizija je bila, da bomo s svojimi računalniki govorili enako naravno kot s ljudmi. Ta vizija velja še danes, vendar v tandemu z umetno inteligenco.
Cortana nikoli ni dosegla preboja na pametne telefone, čeprav je bila prav tam fronta za digitalne pomočnike. Ker Microsoftov mobilni operacijski sistem ni preživel, je Cortana ostala ujeta na namiznih računalnikih, kjer ljudje raje tipkajo kot govorijo. Sčasoma je postala nadloga, ki so jo uporabniki želeli izklopiti. Z prihodom generativne umetne inteligence je »stara« UI tehnologija v ozadju Cortane postala zastarela.
Konec leta 2023 je Microsoft ukinil samostojno aplikacijo Cortana v sistemu Windows 11. Njeno mesto je prevzel Copilot.

Sanje o mešani resničnosti
Pred nekaj leti je bila navidezna resničnost (VR) vroča tema. Microsoft je vstopil na trg s platformo Windows Mixed Reality (WMR), ki je ponujala cenejšo in lažjo vstopno točko v svet VR v primerjavi s konkurenti, kot sta Oculus (zdaj Meta) in HTC. Proizvajalci, kot so HP, Lenovo in Samsung, so izdelali solidna očala, ki niso potrebovala zunanjih senzorjev.
Kljub obetavnemu začetku platforma med igralci iger nikoli ni zares zaživela, saj so ti raje izbrali SteamVR. Zaživela pa ni niti med poslovnimi uporabniki, ki so se usmerili k dražjim očalom HoloLens. Zdi se, da je Microsoft izgubil zanimanje za potrošniški VR trg. V različici Windows 11 24H2 so podporo za Windows Mixed Reality odstranili. To pomeni, da lastniki teh očal na najnovejših različicah Windowsa svoje strojne opreme ne bodo mogli več uporabljati, popolna ukinitev podpore pa je napovedana za november 2026.
Nostalgični pogled v preteklost
Omenjene upokojitve so dokaj sveže. Na Microsoftovem pokopališču pa najdemo še kar nekaj legend.
Prvi je seveda Internet Explorer. Nekoč je bil sinonim za internet. Bil je brskalnik, s katerim smo prvič vstopili na splet. Sčasoma je postal žrtev lastnega uspeha in varnostnih lukenj ter se prelevil v internetno šalo o počasnosti. Dokončno je bil pokopan leta 2022, čeprav njegov duh še vedno živi v »IE načinu« brskalnika Edge, ki ga nekatera podjetja še vedno potrebujejo za stare spletne strani.
Drugi velikan nostalgije je Windows Movie Maker. To je bil prvi stik z montažo videa za celotno generacijo. Bil je preprost, pogosto se je “zrušil” ravno takrat, ko se ne bi smel, a je omogočal, da smo domače posnetke z morja opremili z glasbo in kičastimi prehodi. Nadomestil ga je spletni urejevalnik Clipchamp, ki pa za mnoge nima tistega preprostega šarma stare šole.
In nazadnje, MSN Messenger. Pred dobo Facebooka in Instagrama je bil to center našega družabnega življenja. Pošiljanje sporočil, igranje iger v pogovornem oknu in zapleteni statusi so bili del vsakdana. Microsoft ga je ukinil po nakupu Skypa, a mnogi se strinjajo, da Skype nikoli ni uspel ujeti tiste sproščene energije, ki jo je imel MSN.


Vse upokojene aplikacije razkrivajo, kaj Microsoft zahteva od svojih programov. Vse, kar ne prispeva k viziji oblaka (cloud) in umetne inteligence (UI), je ogroženo. Lokalna orodja se umikajo spletnim storitvam, samostojne aplikacije se integrirajo v večje platforme (kot sta Teams ali Office 365).
Za uporabnike je to dvorezen meč. Po eni strani dobivamo naprednejša orodja, ki nam lahko prihranijo ogromno časa. Po drugi strani pa izgubljamo nadzor nad svojo programsko opremo.
Prijavi napako v članku



























