Meta in YouTube zaradi zasnove svojih platform plačala milijone odškodnine

Porota ji je prisodila tri milijone dolarjev odškodnine, kar je približno 2,6 milijona evrov. Pozneje je priporočila še tri milijone dolarjev kazenske odškodnine. Skupna vrednost tako znaša šest milijonov dolarjev, če bo znesek potrdilo tudi sodišče.

V ospredju ni bila vsebina, temveč zasnova

Primer je pomemben predvsem zato, ker se ni osredotočal na posamezne objave, videoposnetke ali komentarje, ki jih je uporabnica videla na platformah. Odvetniki so svojo argumentacijo zgradili okoli same zasnove storitev.

Med spornimi funkcijami so izpostavili neskončno drsenje po vsebinah, samodejno predvajanje videoposnetkov, potisna obvestila, algoritemska priporočila in druge mehanizme, ki uporabnike spodbujajo k čim daljši uporabi. Po mnenju tožilstva te funkcije pri otrocih in najstnikih niso zgolj povečale zanimanja za platforme, temveč so lahko povzročile vzorec vedenja, podoben zasvojenosti.

Kaley je povedala, da je YouTube začela uporabljati pri šestih letih, Instagram pa pri devetih. Po njenih besedah je bila kot otrok na družbenih omrežjih “ves dan”. Njeni odvetniki so trdili, da je dolgotrajna uporaba pomembno prispevala k njenim duševnim težavam.

Porota je odločila, da sta bili malomarnost podjetij in njuna zasnova platform pomemben dejavnik pri povzročeni škodi. Hkrati je ugotovila, da sta družbi vedeli oziroma bi morali vedeti, da so njune storitve lahko nevarne za mladoletne uporabnike, vendar na to nista ustrezno opozorili.

Meta nosi večji del odgovornosti

Porotniki so 70 odstotkov odgovornosti pripisali Meti, ki upravlja Instagram in Facebook, preostalih 30 odstotkov pa YouTubu. Pri kazenski odškodnini to pomeni 2,1 milijona dolarjev za Meto in 900.000 dolarjev za YouTube. TikTok in Snap, ki sta bila prav tako navedena v tožbi, sta s tožnico poravnala še pred začetkom sojenja.

Meta je v odzivu poudarila, da so težave z duševnim zdravjem mladih zapletene in jih ni mogoče pripisati eni sami aplikaciji. Google je odločitev zavrnil z argumentom, da je YouTube odgovorno zasnovana videoplatforma in ne družbeno omrežje. Obe podjetji sta napovedali, da bosta preučili možnosti za pritožbo.

YouTube je med sojenjem posebej poudarjal, da je njihova storitev bolj podobna televiziji kot družbenemu omrežju. Njegovi odvetniki so opozorili tudi na podatke, po katerih je Kaley v poznejših letih uporabljala YouTube manj pogosto. Tožilstvo pa je izpostavilo YouTube Shorts, ki uporablja kratke navpične videoposnetke in neskončno drsenje, podobno kot Instagram in TikTok.

Prvi primer med tisoči podobnih tožb

Odločitev je pomembna tudi zato, ker gre za tako imenovani vzorčni oziroma “bellwether” primer. Takšni postopki naj bi pokazali, kako bi lahko porote obravnavale širši sklop podobnih tožb. V Združenih državah je proti tehnološkim podjetjem vloženih več tisoč zahtevkov, v katerih družine, šole in drugi tožniki trdijo, da so platforme načrtno spodbujale zasvojenost pri otrocih.

Primer zato še ne pomeni, da bodo Meta, Google, TikTok in Snap samodejno odgovorni v vseh drugih postopkih. Sodbe posameznih porot niso zavezujoče za druga sodišča, podjetji pa bosta lahko izpodbijali tako pravno podlago kot višino odškodnine. Kljub temu bodo odvetniki drugih tožnikov odločitev verjetno uporabili kot pomemben argument.

Primer je sledil tudi ločeni odločitvi porote v Novi Mehiki, ki je Meti zaradi ogrožanja otrok in pomanjkljive zaščite mladoletnikov naložila 375 milijonov dolarjev odškodnine oziroma približno 323 milijonov evrov. Tudi na to odločitev se je podjetje nameravalo pritožiti.

Največja posledica kalifornijskega primera zato morda ne bo neposredni finančni strošek, temveč sprememba pravne razprave. Težišče se premika od vprašanja, ali so podjetja odgovorna za vsebine uporabnikov, k vprašanju, ali so lahko odgovorna za izdelke, ki uporabnike načrtno zadržujejo na platformi. Če bodo podobne sodbe obstale tudi po pritožbah, bodo morale tehnološke družbe verjetno temeljiteje dokazovati, da je njihova zasnova združljiva z varnostjo otrok.