Marinka Žitnik je prejela univerzitetno Prešernovo nagrado

Današnji svet je preplavljen s podatki. Ekonomija, družboslovje, znanosti o naravi, industrija, komunikacije, omrežja. Prav povsod je podatkov več, kot smo jih z obstoječimi tehnikami sposobni analizirati in razumeti. Med najbolj obetavne raziskovalne smeri podatkovne analitike sodi združena obravnava raznovrstnih podatkovnih virov.

Marinka Žitnik v svoji nalogi razvije novo računsko metodo, ki omogoča gradnjo napovednih modelov z elegantnim vključevanjem predhodnega znanja in vseh vrst podatkov, ki se lahko zapišejo v matrični obliki. Uporabo tehnike demonstrira na problemu odkrivanja novih genov bakterijske rezistence znane amebe – modelnega organizma, ki je plenilec bakterij, tudi takih, ki so človeku zelo nevarne. Njeni rezultati so osupljivi. Prav vse njene napovedi, ki so jih ovrednotili na partnerski univerzi Baylor College of Medicine iz Houstona, so bile eksperimentalno potrjene.

Z mentorjem Blažem Zupanom je Žitnikova razvita orodja objavila v odlični znanstveni reviji Journal of Machine Learning Research, v pripravi pa so že trije novi članki, ki poročajo o metodi in njenih uporabah. Žitnikova je tudi izjemna študentka, saj je štiriletni interdisciplinarni študij računalništva in matematike zaključila samo mesec in pol po koncu predavanj in je edini študent Fakultete za računalništvo in informatiko s povprečno oceno 10,0. Po diplomi, od katere je preteklo komaj nekaj mesecev, je že gostovala na univerzah v Torontu in Londonu, pred dnevi pa se je zaposlila kot mlada raziskovalka na Fakulteti za računalništvo in informatiko.

Objavljamo intervju z izjemno študentko Fakultete za računalništvo in informatiko.

Ali je bila izbira interdisciplinarnega študija na Fakulteti za računalništvo in informatiko tvoja prva izbira, oziroma kaj je bil glavni razlog, da si se odločila za tovrstni študij?

Ja, to je bila moja prva izbira. Že od nekdaj me je zanimala matematika in ko sem se v gimnaziji srečala še z nekimi temeljnimi znanji s področja računalništva, se mi je to zdela zelo dobra kombinacija. Iz tega razloga se mi je zdel interdisciplinarni študij pravilna odločitev. Poleg tega je ta omogočal tudi veliko izbiro v nadaljevanju študija, bodisi v matematiki, bodisi v računalništvu, kar je bil v bistvu glavni razlog. Vedno se mi je zdelo zanimivo tudi opisovati svet s takšnimi zanimivimi modeli, raziskati njihovo obnašanje in potem pogledati, kako se ti modeli dejansko realizirajo v življenju.

Poleg te usmeritve mi je bila zelo všeč še medicina, samo te nisem izbrala zaradi svojega strahu pred krvjo, tako da je bila potem matematika in računalništo naslednja logična izbira.

Kaj bi svetovala srednješolcem, ki jih zanima računalništvo – bi rekla, da je študij na FRIju boljši ali slabši v primerjavi s fakultetami, ki ponujajo podobno usmeritev?

Ja, zagotovo je v Sloveniji študij na Fakulteti za računalništvo in informatiko najboljši, ker je tukaj ogromno zelo dobrih in priznanih profesorjev, hkrati pa veliko študentov in priložnosti, da se spoznaš z nekom, s katerim lahko sodeluješ pri kakšnem skupnem projektu. Poleg tega se ti ponuja še ogromno priložnosti v obliki raznih srečanj, druženj, tekmovanj, kjer se lahko izkažeš, ali pa se udeležiš različnih delavnic in predavanj, kjer pridobiš nove spretnosti.

Seveda so tudi na drugih fakultetah neki študiji, ki omogočajo pridobitev določenih podobnih znanj, vendar se mi zdi, da tisti ki so res zainteresirani in pripravljeni vložiti zelo veliko truda v tudi malo težja področja računalništva, ki so običajno skrita za običajnimi uporabniki, je študij na Fakulteti za računalništvo in informatiko prava odločitev. Kajti poleg nekaterih mehkih veščin, pridobiš še res tista znanja, ki so obvezna, če se v prihodnosti odločaš tudi za raziskovanje na tem področju.

Dijakom, ki se odločajo za študij pa bi predvsem svetovala, da se skušajo čimprej vključiti v razne aktivnosti v smislu različnih delavnic ali krožkov in na ta način ugotovijo, če je računalništvo res za njih. Da to ni samo obvladovanje pisarniških programov, ampak je zadaj še marsikaj drugega.

Na FRIju med študenti še vedno ostaja majhen delež žensk. Kako si se ti počutila kot tako-imenovana »ženska na FRI-ju«?

Pravzaprav nič posebnega, ker sem že v gimnaziji imela to izkušnjo, da je bilo število fantov večje v primerjavi s številom deklet. To se mi je zdelo mogoče celo bolj naravno, kot če bi bilo razmerje obrnjeno. Rekla bi, da je to mogoče le nekaj, kar opaziš v prvem tednu študija, potem pa enostavno pozabiš. Zdi se mi, da je to res zadnja stvar, ki je pomembna, poleg tega je fantovska družba včasih še boljša kot družba deklet. Običajno si potem tudi s tistimi dekleti, ki jih je malo, še bolj povezan in se dobro razumeš, obenem pa se veliko družiš s fanti. V bistvu bi rekla, da je to celo prednost in ne slabost.

Kakšna je ponavadi reakcija ljudi, ko jim poveš, da si študentka računalništva?

Običajno je takšna, kakršna je splošna percepcija v družbi. Prvo njihovo vprašanje je ponavadi kako in zakaj sem se odločila za to ter na kakšen način sem sploh prišla do te ideje, da bi študirala računalništvo in informatiko. Na to jim običajno odgovorim s tem, da to sploh ni nič nenavadnega v smislu, da ženske ne bi smele v to področje, ker bi bile mogoče manj sposobne ali imele manj možnosti za realizacijo svojih idej. Predvsem je pomembno, da se tudi kot ženska odločiš za področje, ki te zanima in naj manjše število deklet ne bo njihova ovira zaradi katere bi izbrale neko drugo fakulteto, ker so lahko potem celo življenje nezadovoljne ravno zaradi te izbire.

Kaj je tvoj komentar na miselnost, da naj bi bili moški boljši pri opravljanju računalniškega poklica?

S tem se ne strinjam in bi rekla, da je to popolnoma odvisno od osebe. V svetu namreč poznamo tudi nekaj vrhunskih žensk, ki so zelo uspešne na področju računalništva in tehničnih znanosti. Lahko omenim tudi, da sem nedavno zasledila neko staro novico, ki se nanaša na vprašanje o ženskah na področju naravoslovnih znanosti. In sicer sem brala neko novico, kjer je dekle večkrat pisalo pisma Einsteinu, ne da razkrila da je pravzaprav dekle, on pa ji je odgovarjal. Po nekaj pismih mu je v enem vendarle razkrila, da je dekle in če ga to moti. Njegov odgovor je bil, da ga to ne moti in je zelo vesel, da se sporazumevata. Da je pravzaprav bistveno to, da tudi nje ne moti, da je dekle v moški družbi. Predvsem se s tem ne smeš obremenjevati in to videti, kot neke prepreke, ki bi ti preprečevala, da bi dosegel svoje cilje.

Kakšna je bila vloga Fakultete za računalništvo in informatiko na tvoji poklicni poti?

Pravzaprav mi je fakulteta dala precej veliko. Prvo je zagotovo znanje iz tega področja ter veliko spoznanj s prijetnimi in spodobnimi ljudmi. Dala mi je tudi priložnost za nadaljevanje študija, za raziskovanje in sodelovanje pri takšnih dogodkih, pri katerih sam kot študent težko kaj dosežeš, ob pomoči nekega mentorja pa se ti odpre več vrat. Vsaj v mojem primeru je bilo tako, da sem že na dodiplomskem študiju začela sodelovati s profesorjem Zupanom, kar mi je omogočilo da sem se že zelo zgodaj seznanila z nekimi področji, ki jih mogoče sam ne odkriješ, oziroma do njih prideš veliko težje. Zelo dobro se mi zdi, da se tudi že kot študent skušaš vključiti v neko skupino, kjer se vidiš na svoji poklicni poti – naj bo to preko študentskega dela v nekem podjetju, laboratoriju na fakulteti, ali v kakšni izmed skupin, ki jo oblikujejo študetje. Bistvo je, da smo aktivni in z odprimi očmi hodimo po svetu.

Kaj pa so tvoji načrti za prihodnost?

Trenutno sem doktorska študentka na Fakulteti za računalništvo in informatiko in mlada raziskovalka. V naslednjih nekaj letih se zagotovo vidim v študiju in dokončanju doktorata. Za prihodnost pa zaenkrat vse kaže da bom nadaljevala v bolj raziskovalni sferi, čeprav me zanima tudi karkoli, kar se lahko poveže s tem področjem. Danes za to obstajajo neomejene možnosti, kjer so računalništvo in matematična znanja zelo koristna pri reševanju nekih problemov, tako da pravzaprav kamor me bodo zanesle poti, tam bom.