Kvantno šifriranje ni več varno

Zaradi vedno hitrejšega širjenja škodljivih programskih kod, predvsem trojanskih konjev, so raziskovalci iz univerze Cambridge konec maja pripravili poseben sistem šifriranja podatkov, ki naj bi zagotavljal tako rekoč stoodstotno varnost. Šlo je za sistem kvantnega šifriranja podatkov, ki je temeljil na četrt stoletja stari zamisli znanstvenikov Charlesa Bennetta iz družbe IBM in Gillesa Brassarda iz montrealske fakultete. Za kvantno šifriranje podatkov so raziskovalci iz univerze Cambridge uporabili namenski laserski žarek kot vir fotonov in miniaturno tipalo na osnovi običajnega silicija.

Čeprav so raziskovalci iz univerze Cambridge še pred nekaj meseci zatrjevali, da je njihov sistem šifriranja povsem varen in to predvsem zaradi tega, ker ne pušča “sledi”, saj kvantnih informacij praktično ni mogoče meriti (Heisenbergov princip), je norveški skupini Quantum Hacking iz fakultete za znanost in tehnologijo (Norwegian University of Science and Technology) vseeno uspelo odkriti ranljivost v kvantnem šifriranju. Norveška skupina Quantum Hacking ranljivosti pravzaprav ni odkrila v kvantnem šifriranju, ampak v napravah, ki tako šifriranje omogočajo.

Napad je skupina Quantum Hacking izvedla na način, da je izdelala napravo za zaznavanje pretoka fotonov, s čimer je lahko »prebrala« šifrirni ključ, ki sta si ga napravi izmenjali pred vzpostavitvijo varne seje. S pridobitvijo šifrirnega ključa pa je lahko skupina znanstvenikov seveda skrito prisluškovala komunikaciji. Napad na kvantno šifriranje je skupina Quantum Hacking predstavila tudi na mednarodni konferenci Chaos Communication Congress.