Računalništvo, telefonija
13.09.2020 08:00

Deli z drugimi:

Share

V praksi najpogostejše napake po GDPR pri hrambi osebnih podatkov

.. GDPR sam po sebi upravljavcem osebnih podatkov na področju hrambe osebnih podatkov ni prinesel nič presenetljivo novega. Razen seveda višine »kazni« - te so postale prav astronomske ..
Katere napake po GDPR so v praksi najpogostejše pri hrambi osebnih podatkov?
infohisabanner-rn

Zaradi omenjenega razloga je prav, da vemo, kako pravilno ravnati z osebnimi podatki, posebej z njihovo hrambo.

Rok hrambe

Rok hrambe je odvisen od namena in pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Če ste se denimo na podlagi osebne privolitve s posameznikom dogovorili, da boste njegove osebne podatke (klasičen primer je neposredno trženje prek e-pošte) obdelovali do preklica, to pomeni, da morate osebne podatke posameznika pač izbrisati, ko vam ta sporoči svoj preklic. Čas za dejanski izbris je 30 dni, čeprav je (vsaj v e-sistemih) močno priporočljivo samodejno brisanje ob umiku privolitve. Če izbrise delate ročno, boste slej ko prej kakšnega izpustili.

Enako velja pri hrambi osebnih podatkov po drugih pravnih podlagah. Na primer: če vam zakon določa, da morate osebne podatke izbrisati po desetih letih, jih po desetih letih pač izbrišete. Pomembno je poudariti, da brisanje podatkov pomeni dejanski izbris, torej »Delete«. Ni dovoljeno, da osebne podatke »za vsak slučaj« še vedno hranite. V tem primeru namreč po poteku roka nimate več pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov posameznikov in neposredno kršite GDPR.

Kaj pa varnostne kopije?

V varnostnih kopijah je posredno dovoljeno osebne podatke hraniti dlje časa, vendar tudi v tem primeru zgolj do izdelave nove varnostne kopije v skladu z varnostno politiko upravljavca in v skladu z mednarodno priznanimi standardi varovanja informacij.

Pomembno je opozoriti, da v primeru, ko bi morali podatke restavrirati iz varnostne kopije, osebne podatke, ki jim je potekel rok hrambe, izbrišete – ti se torej ne smejo iz varnostne kopije prenesti nazaj v produkcijsko okolje.

Kot v praksi pogosto opazimo, Slovenci z varnostnimi kopijami še vedno delamo precej po domače. Varnostne kopije so v isti stavbi kot je strežnik upravljavca, dodatne kopije v sosednji, okoljski pogoji niso optimalni, v strežniški sobi je gasilni aparat na vodo, ki prej ubije človeka in uniči elektroniko, kot pa pogasi požar …

Na kaj paziti ob obdelavi (hrambi)?

Zavedati se moramo, da sta tako hramba osebnih podatkov, kakor tudi njihov izbris, pomembna elementa obdelave osebnih podatkov. Zato je prav, da ob ravnanju z osebnimi podatki upoštevamo vsaj:

  • mikroklimatske dejavnike (strežniški in drugi prostori, kjer se hranijo osebni podatki morajo biti zaščiteni pred požarom, izlivom vode, v okviru predpisanih temperatur …);
  • okoljske dejavnike (npr. ali smo na poplavnem ali potresnem območju);
  • količino in občutljivost osebnih podatkov (več kot jih imamo in bolj kot so ti občutljivi, bolje jih moramo zavarovati);
  • dostopne pravice (npr. pravilo minimalnega dosatopa);
  • dokumentacijo (ali imamo pravilnik o varnosti obdelave osebnih podatkov, varnostne politike in evidentirane postopke ravnanja ob morebitnem incidentu).

Seveda so zahteve za manjše upravljavce nižje, kot so za največje – slednji morajo tako razmišljati tudi denimo o IDS / IPS orodjih, avtentičnosti revizijske sledi (npr. logproof.com), pa o polno operativni rezervni lokaciji (hot site) itd.

Hekerji in naši podatki

Pravijo, da na svetu obstajajo samo trije tipi organizacij: takšne, ki so jim že vdrli v sistem; takšne, ki jim še bodo; in takšne, ki so jim vdrli v sistem, pa tega še ne vedo. Lahko bi rekli, da nam ni pomoči, da bi se skrili pred hekerji. Vendar ni treba, da jim z našimi slabo zavarovanimi bazami (osebnih) podatkov pri tem olajšujemo delo. Tudi v primeru vdora v sistem bo z vidika kaznovanja (višja ali nižja sankcija) pomembno vlogo igralo dejstvo, ali ste storili vse, kar je v vaši moči, da bi napad preprečili. Kakšen nasvet boste lahko dobili tudi od enega najboljših etičnih hekerjev na svetu Jamieja Woodruffa, ki v Ljubljano prihaja 1. 10. v okviru 6. Dnevov prava zasebnosti in varovanja informacij.

Več na www.info-hisa.si (P.R.)

Klemen Kraigher Mišič


Vam je bila novica zanimiva?

Povejte prijateljem, da ste novico prebrali na Računalniških novicah.

Share
Prijavi napako v članku


Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

ADVANTECH SOLUTIONS d.o.o.

Bravničarjeva ulica 13, 1000 Ljubljana, Tel: 030 703 704
S čim se ukvarja Advantech Solutions? Na kratko: Podjetje Advantech Solutions ovrednoti temeljno sestavo vašega podjetja, da bo vaša pot do uspeha optimalna. Strokovnjaki oblikujejo ... Več
Zlati partner

RITTAL d.o.o.

Letališka cesta 16, 1000 Ljubljana, Tel: 01 546 63 70
Rittal spodbuja inovacije in živi svoje vrednote To je Rittal. Globalni igralec, vodilni inovator, družinsko podjetje in zgleden delodajalec. Rittal zgodba Prihodnost Rittala se je ... Več

OMREŽJE d.o.o.

Borovec 2, 1236 Trzin, Tel: 01 810 02 10
Združite vse na eni položnici in prihranite denar Ali še vedno plačujete storitve interneta, televizije ter fiksne in mobilne telefonije ločeno? Zagotovo ste že kdaj pomislili, ... Več
Zlati partner

KONICA MINOLTA SLOVENIJA

Dunajska cesta 167, 1000 Ljubljana, Tel: 01 568 05 00
Konica Minolta je inovativno podjetje z “all-in-one” strategijo, ki stremi k ustvarjanju prepričljivih rešitev in storitev na področju upravljanja dokumentov ter povezanih naprednih ... Več