Droni: Tveganja z vidika zasebnosti in varnosti z novimi letečimi pametnimi napravami
V zadnjem času se zaradi cenovne dostopnosti čedalje bolj širi uporaba brezpilotnih letalnikov (dronov) – uporabljajo jih tako posamezniki, kot medijske hiše in podjetja, ki nudijo geodetske storitve.
Brezpilotni letalniki omogočajo številne koristne možnosti uporabe za hitro in varno ukrepanje pri naravnih nesrečah (požari, poplave, plazovi ipd.), nadzor nad infrastrukturnimi objekti (rafinerije, daljnovodi, plinovodi, jezovi in podobno), medijsko poročanje, umetniško ustvarjanje, naloge s področja policije, obrambe in obveščevalne dejavnosti ter številne druge uporabe.
Trenutno še neregulirana uporaba takšnih letalnikov pa po drugi strani predstavlja grožnjo varnosti, enakopravnemu nastopanju na trgu, možne pa so tudi posledice pri pravicah do varstva osebnih podatkov in zasebnosti.
Brezpilotni letalniki so lahko opremljeni z različnimi senzorji, ki zajemajo podatke (od slike, videa, lokacije, itd.), med katerimi se lahko za različne namene zbirajo tudi osebni podatki velikega števila posameznikov brez njihovega vedenja in ustrezne pravne podlage.
Določene uporabe brezpilotnikov imajo lahko neznatne vplive na pravico zasebnosti (npr. nadzor plinovodov), pri drugih pa so lahko posegi v človekove pravice grobi in obsežni (zlasti pri uporabi v gosto naseljenih področjih, zbiranje podatkov o posamezniku s strani medijskih hiš ali pa nadzor množičnih zborovanj s strani organov pregona in uporaba s strani obveščevalnih agencij).
Kako torej ustrezno regulirati uporabo dronov, da bi lahko izkoristili njihove prednosti, a obenem ohranili pravico do zasebnosti – pravico, da nas pustijo na miru?
Podrobneje vas bo o tej tematiki seznanil mag. Andrej Tomšič, Informacijski pooblaščenec RS, v četrtek, 19.11.2015, v Hotelu Perla, v Novi Gorici, na uvodnem predavanju konference INFOSEK.
Več informacij na spletni strani www.infosek.net.
Vabljeni v našo družbo!
Prijavi napako v članku