Kakšna je prihodnost razvoja slovenske informacijske infrastrukture?

Osma konferenca Data Center 2021, ki so jo organizirali v podjetju Palsit, je podala prerez stanja na trgu podatkovnih središč, ki postajajo ključen gradnik storitev informacijskih tehnologij. Pospešena digitalizacija je povzročila skokovito povečanje povpraševanja po podatkovnih središčih, saj organizacije same nimajo virov, s katerimi bi lahko podprle naraščajoče potrebe glede procesiranja in shranjevanja podatkov. Konferenca je izpostavila dva pomembna trenda: podatkovna središča na robu, kjer gre za razširjanje uporabe storitev podatkovnih središč bližje uporabnikom, na lokalnem trgu, ter razvoj trajnostnih podatkovnih središč, ki temeljijo na uporabi električne energije iz obnovljivih virov. Udeleženci konference so si ogledali enega najsodobnejših podatkovnih središč v regiji, podjetja Telemach, ki kot prvo v Sloveniji uporablja trajnostne pristope.

“Podatkovna središča niso samo poslovna priložnost, ampak so potreba vsake organizacije, saj predstavljajo temelj za kakršne koli informacijske storitve, ki jih organizacije nujno potrebujejo, da sploh lahko delujejo,” je povedal Boštjan Lavuger, tehnični direktor v podjetju NTR inženiring in pobudnik konference Data center.

Trg podatkovnih središč v tujini skokovito narašča. Trendu sledi tudi Slovenija, kjer potrošnja, po ocenah udeležencev konference, v segmentu podatkovnih središč narašča od 20 do 50 odstotkov letno. Kot pravi Lavuger, povpraševanje močno pospešuje informatizacija vsakdanjega življenja z različnimi pametnimi storitvami ter digitalna transformacija v proizvodnji, ki iz dneva v dan povečuje obseg podatkov in zahteve po njihovem procesiranju. 

“V bližnji prihodnosti pričakujemo sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost, kjer je do 30 odstotkov sredstev namenjenih informatizaciji. Zato pa bo potrebna infrastruktura, ki je Slovenija še nima,” je še izpostavil Lavuger.

Sloveniji se sicer obetajo številne naložbe v podatkovna središča, vendar po mnenju Branka Jovanoviča, soustanovitelja podjetja Advant, veliko težavo predstavlja primanjkljaj strokovnega kadra, od projektantov in uvajalcev do vzdrževalcev podatkovnih središč. ”EU ne bo čakala deset let. Kdor ima pripravljene projekte, jih bo lahko izpeljal. Vse organizacije, ki so z digitalizacijo za časom, imajo sedaj priložnost, ampak je vprašanje, kako bodo zaradi velikega zaostanka sploh lahko uspešne. ”

Pri podatkovnih središčih gre za specifičen trg, kjer v Sloveniji in regiji ni bilo na voljo strokovnega dogodka, kjer bi se srečevali ponudniki tehnologij, lastniki podatkovnih središč ter njihovi uporabniki. Jovanovič vidi v konferenci Data center priložnost za srečanje vseh deležnikov, ki se pojavljajo na trgu, da dobijo uporabniki stik s strokovnjaki in novostmi, kar lahko pospeši tudi izvedbo projektov.

Povpraševanje po storitvah podatkovnih središč se je povečalo tudi po potresu v Petrinji na Hrvaškem. “Podatkovna središča imajo podoben problem kot bolnišnice, gasilski domovi in druge kritične dejavnosti, kjer se zahteva večjo zanesljivost in odpornost kot pri drugih stavbah,” je povedal Samo Gostič iz Gradbenega inštituta ZRMK. Veliko stavb, v katerih imajo podjetja postavljeno svojo informacijsko infrastrukturo, ni dovolj potresno varnih, zato s prenosom infrastrukture v zunanje podatkovno središče zmanjšajo tveganja prekinitve poslovanja v primeru katastrofe.

Kot pravi Zoran Vehovar, član poslovodstva Telemach, odgovoren za tehniko, se slovenski vodje informatike zavedajo, da jih k uporabi zunanjih storitev podatkovnih središč in računalništva v oblaku sili vrsta izzivov. “Enostavno ni dovolj virov, na trgu pa tudi ne dovolj kadrov, da bi lahko pokrili potrebe organizacij. Podjetja se za delovanje splošnih informacijskih storitev vse bolj odločajo za oblak, pri čemer se sama ukvarjajo z informacijskimi rešitvami, ki podpirajo njihovo tržno diferenciacijo,” je poudaril Vehovar.

Slovenske organizacije so zaradi zaupanja pa tudi področne zakonodaje pri uporabi zunanjih storitev podatkovnih središč najbolj naklonjene storitvam, ki jih nudijo domači ponudniki. Gre za storitve, kot so najem sistemskega prostora za primarno podatkovno središče ter sekundarnih varnostnih lokacij, kakor tudi najem informacijske infrastrukture, torej same procesorske moči in pomnilniškega prostora za delovanje ključnih poslovnih informacijskih rešitev. Po drugi strani v slovenska podatkovna središča že nameščajo svojo opremo globalni ponudniki oblačnih storitev, ki z računalništvom v oblaku na robu svoje storitve prinašajo bližje uporabnikom.

V Telemachu so več kot 90 udeležencem, ki so izrazili zanimanje, omogočili ogled njihovega podatkovnega središča, ki v celoti uporablja električno energijo iz obnovljivih virov. Trajnostni pristop podpirajo tudi z lastno sončno elektrarno, s katero proizvedejo 30 odstotkov električne energije za podatkovno središče.