Računalništvo, telefonija
04.02.2021 00:15
Posodobljeno 2 meseca nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Kako varni smo Slovenci na spletu?

Kako varni smo Slovenci na internetu?
Kako varni smo Slovenci na internetu?

Dan varne uporabe interneta bo letos 9. februarja ozaveščal o nevarnostih, ki prežijo na uporabnike interneta. Ta postaja vse bolj popularen tudi med starejšo populacijo, v času pandemije pa je internet predstavljal ključni faktor za izvajanje izobraževalnih programov po svetu. Kaj pa varnost? Kako varni smo v resnici na internetu?

27 % 16–74 let starih rednih uporabnikov interneta v 1. četrtletju 2020 ni vedelo, ali imajo na svojem pametnem telefonu nameščen varnostni program. 4 % jih je na svojem pametnem telefonu zaradi virusa ali drugih vrst sovražnih programov izgubilo informacije, dokumente, slike ali druge podatke.

Dan varne uporabe interneta, katerega namen je uporabnike interneta ozaveščati o nevarnostih, ki nanje prežijo pri uporabi storitev svetovnega spleta, bo v 2021 potekal 9. februarja. S hitrim razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij se povečuje število naprav, s katerimi smo povezani prek interneta. Hkrati se povečujejo tudi nevarnosti, s katerimi se srečujemo uporabniki. Zato je znanje o varnosti na internetu nepogrešljiva veščina. Internet je univerzalno okolje, ki nam poleg zabave in komunikacije nudi številne možnosti za pridobivanje novega znanja, ne nazadnje tudi znanja o varnosti interneta.

Delež uporabnikov interneta se počasi povečuje tudi med starejšimi

V prvem četrtletju 2020 je internet redno uporabljalo 87 % oseb, starih 16–74 let, kar je bilo enako kot v EU-27. Odstotek rednih uporabnikov interneta se je glede na leto 2019, ko je internet redno uporabljalo 83 % 16–74-letnikov, povečal v vseh starostnih skupinah, razen med 16–24-letniki, kjer je ostal enak (99 %). Najbolj se je povečal med 55–64-letniki (na 79 %; v 2019: 70 %), sledili so 35–44-letniki (delež teh se je povečal na 98 %; v 2019: 94 %) in 65–74-letniki (na 51 %; v 2019: 47 %).

Z vidika statusa uporabnikov interneta so internet redno uporabljali v največjem deležu učenci, dijaki in študenti, v 99 %. Med zaposlenimi in samozaposlenimi je bilo takih 96 %, med upokojenci pa 62 %.

Prek interneta se je izobraževala skoraj tretjina 16–74-letnikov

Z razglasitvijo epidemije covida-19 se je javno življenje ustavilo in veliko aktivnosti se je v tem času preneslo na internet, med njimi tudi izobraževanje. V prvem četrtletju 2020 se je prek interneta izobraževalo v okviru svojega izobraževanja, službe ali iz zasebnih namenov 30 % oseb, starih 16–74 let (v EU-27: 26 %) (v 2019: 23 %). 26 % jih je za izobraževanje uporabilo spletno učno gradivo, npr. avdiovizualno gradivo, elektronske učbenike, programe za izobraževanje, 9 % se jih je udeležilo spletnega tečaja in prav tako 9 % jih je komuniciralo prek izobraževalnih spletnih strani ali portalov s predavatelji ali študenti.

Uporaba pametnih telefonov še naprej najnižja med upokojenci

Pametni telefon je v prvem četrtletju 2020 uporabljalo za zasebne namene več kot tri četrtine oseb, starih 16–74 let (79 %). Med učenci, dijaki in študenti je bilo takih 98 %, med zaposlenimi in samozaposlenimi 89 % in med upokojenci 52 %. Med upokojenci je bil najvišji odstotek takih, ki so uporabljali t. i. klasični mobilni telefon, tj. telefon, ki omogoča le osnovne funkcije, npr. klicanje, pošiljanje in prejemanje SMS-sporočil (44 %).

Podatki iz leta 2019 kažejo, da so 16–74-letniki v največjem odstotku dostopali do interneta prav prek pametnega telefona (77 %). Med 16–24-letniki je bil odstotek takih največji (97 %), med 65–74-letniki pa najmanjši (35 %).

Kako so redni uporabniki interneta zaščitili pametni telefon in katere identifikacijske postopke so uporabili?

Več kot četrtina rednih uporabnikov interneta, starih 16–74 let, ni vedelo, ali imajo na pametnem telefonu nameščen varnostni program.

Za varnejšo uporabo interneta je tudi na pametnem telefonu priporočljiva uporaba varnostnih programov, kot so antivirusni programi, filtri za neželeno pošto (anti-spam programi) itd. V prvem četrtletju 2020 je bilo med rednimi uporabniki interneta, starimi 16–74 let, 52 % takih, ki so imeli na pametnih telefonih nameščen varnostni program. Manj kot polovica (43 %) je bilo takih, ki so imeli varnostni program že samodejno naložen ali ponujen z operacijskim sistemom (v EU-27: 43 %). 9 % je bilo takih, ki so si sami namestili varnostni program ali jim je to pomagal narediti kdo drug (v EU-27: 14 %). Več kot četrtina (27 %) jih je odgovorilo, da ne vedo, ali imajo nameščen varnostni program (v EU-27: 18 %), 11 % pa jih na pametnem telefonu ni imelo nameščenega varnostnega programa (EU-27: 19 %).

Med učenci, dijaki in študenti je bilo takih, ki so na pametnem telefonu imeli nameščen varnostni program, 60 %, med zaposlenimi in samozaposlenimi je bilo takih več kot polovica (53 %), med upokojenci pa 43 %. Med učenci, dijaki in študenti jih 29 % ni vedelo, ali imajo nameščen varnostni program, med zaposlenimi in samozaposlenimi 28 %, med upokojenci, med katerimi je uporaba pametnih telefonov najmanj razširjena, pa 25 %. Nobenega varnostnega programa pa ni imelo nameščenega 13 % učencev dijakov in študentov, 12 % zaposlenih in samozaposlenih ter 5 % upokojencev.


Zaradi virusa ali drugih vrst sovražnih programov je na pametnem telefonu izgubilo svoje podatke okoli 57.500 16–74-letnikov

Pametni telefon ni le naprava, prek katere najpogosteje dostopamo do interneta, ampak je v teh časih nepogrešljiva naprava, s katero zajemamo fotografije, videoposnetke, urejamo dokumente, predvajamo glasbo in izvajamo številne druge aktivnosti. Izguba občutljivih podatkov je lahko izjemno neprijetna izkušnja. Na pametnih telefonih so v opazovanem obdobju zaradi virusa ali drugih vrst sovražnih programov izgubili informacije, dokumente, slike ali druge podatke povprečno štirje od stotih (4 %) rednih uporabnikov interneta (16–74 let). V EU-27 je bil ta delež nekoliko večji (5 %). Največ oseb, ki so zaradi virusa ali drugih vrst sovražnih programov izgubile podatke, je bilo med 25–34-letniki (7 %), najmanj pa med 55–64-letniki (2 %).

Med učenci, dijaki in študenti so zaradi virusa ali drugih vrst sovražnih programov izgubili svoje podatke povprečno štirje od stotih (4 %), med zaposlenimi in samozaposlenimi pet od stotih (5 %), med upokojenci pa dva od stotih (2 %).


Preprosta prijava z uporabniškim imenom in geslom je še vedno najpogosteje uporabljen elektronski identifikacijski postopek

Pri uporabi interneta je med drugim pomembno, da svoje podatke ustrezno zaščitimo z uporabo različnih elektronskih identifikacijskih postopkov. V prvem četrtletju je enega izmed elektronskih identifikacijskih postopkov uporabilo 94 % rednih uporabnikov interneta, starih 16–74 let. Povprečno šest od stotih (6 %) rednih uporabnikov interneta (16–74 let) ni uporabljalo nobenega elektronskega identifikacijskega postopka (v EU-27: 10 %).


Prijavi napako v članku