Računalništvo, telefonija
25.02.2011 08:10
Posodobljeno 10 let nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Kako uspešna je Slovenija pri implementaciji odprte kode v javni upravi?

Odprta koda v slovenski javni upravi: zgodba o uspehu ali brca v temo?
Odprta koda v slovenski javni upravi: zgodba o uspehu ali brca v temo?

V Sloveniji je trenutno v državni upravi in javnem sektorju zaposlenih skupaj okoli 165 tisoč ljudi ali četrtina aktivno zaposlenih v državi. Za delovanje države in javnega sektorja letno namenjamo od 47 do 79 odstotkov bruto družbenega proizvoda, kar je bistveno več od primerljivih držav. Te ga v povprečju porabijo le okoli 44 odstotkov. Učinkovitost organov slovenske javne uprave je žal obratno sorazmerna s porabo denarja.

Ker obubožano gospodarstvo ne more več zagotavljati dovolj visokega priliva sredstev v državni mošnjiček, je Ministrstvo za javno upravo pred kratkim pripravilo študijo o uvedbi odprtokodne programske opreme v organih javne uprave. Ministrstvo za javno upravo namreč meni, da visoke cene licenc lastniške programske opreme, ki se še vedno uporablja na precejšnjem deležu delovnih postaj, zmanjšujejo učinkovitost javne uprave.

Študija o uvedbi odprtokodne programske opreme v organih javne uprave, ki je Ministrstvo za javno upravo stala 13.700 evrov davkoplačevalskega denarja, je pokazala, da bi lahko javna uprava z uporabo programske opreme, ki temelji na odprti kodi in za katero ni treba plačevati licenčnine, privarčevala zajetne kupe denarja. Posledično bi se povečala njena učinkovitost. Mnogi laiki in strokovnjaki v slovenskem prostoru v to ne verjamejo, saj celotna študija temelji le na spletnih virih in člankih objavljenih v splošnih medijih.

Čeprav je zamisel o uvedbi odprtokodne programske opreme v javno upravo pohvale vredna in to predvsem z vidika znižanja stroškov, to še ni zagotovilo, da bo temu v praksi dejansko tako. Slovenska javna uprava je namreč organizacija, ki noče velikih sprememb. Poleg tega je še vprašanje, kako na odprto kodo gledajo zaposleni. Čeprav je ta večinoma brezplačna, bo po vsej verjetnosti potrebno vložiti kar nekaj denarja, da bo 165 tisoč ljudi »pozabilo« na Microsoftovo programsko opremo. Da pri tem sploh ne omenjamo sistemskih upravljavcev, ki bodo morali vse to postaviti na noge.

Da uvedba odprtokodne programske opreme v javno upravo ni vedno zgodba o uspehu, je pred kratkim priznalo nemško zunanje ministrstvo. Stroški prilagajanja programov in gonilnikov za osebne in prenosne računalnike so namreč bili precej višji od prvotno načrtovanih. Poleg tega so se uslužbenci ministrstva nenehno pritoževali nad slabo uporabnostjo in nezdružljivostjo. Zelo veliko očitkov je letelo še na račun številnih nepodprtih funkcionalnosti. To so bili dejansko glavni razlogi, zakaj se nemško zunanje ministrstvo po dobrih dveh letih ponovno vrača na Windows in pisarniški paket Office.

Torej, uvedba odprtokodne programske opreme (predvsem pisarniškega paketa OpenOffice) v slovensko javno upravo da ali ne? Vsekakor da, vendar le pod pogojem, da se bo s tem njena učinkovitost izboljšala na račun manjših stroškov. Čeprav je uvajanje odprtokodnih rešitev v javne uprave držav Evropske unije večinoma zgodba o uspehu, to še ni zagotovilo, da bo temu tako tudi pri nas. Ključno vprašanje tu je še, kdo bo odgovarjal in nosil posledice, če se zadeva z odprtokodno programske opreme v slovenski javni upravi ne bo izšla. Davkoplačevalci? Ne, hvala!


Prijavi napako v članku