Kako premagati globalno lakoto z droni?

Obstajata dve vrsti zgodb, ko govorimo o dronih. Na eni strani imamo komercialne drone, ki so sposobni vsega, od dirkanja in tekmovanja v hitrosti do fotografiranja pokrajine in nemogoče dostopnih mest. Na drugi strani pa lahko sledimo zgodbam, kjer droni povzročajo nemalo težav. Recimo letajo po letališčih in povzročajo paniko med upravljalci letenja, ali pa zadnja najbolj aktualna zgodba, ko so z droni napadli naftno rafinerijo v Savdski Arabiji. World Food Programme (WFP), poseben program Združenih narodov, si želi dodati tretjo kategorijo zgodb. Kategorijo, v kateri bi droni pomagali do boljšega sveta.

“WFP je največja humanitarna organizacija na svetu, ki se bori proti lakoti. Mi nudimo podporo v primerih, ko pride ali do naravnih katastrof ali do različnih političnih kriz. Naša organizacija skrbi za približno 90 milijonov ljudi po vsem svetu, prisotni pa smo 80-ih državah”, je za spletni portal Digital Trends povedala Gabriela Alvarado, ki v organizaciji WFP vodi IT pripravljenost in odzivnost.

Takole na prvi pogled bi morda rekli, da organizacija, ki se ukvarja s hrano in bojem proti lakoti, ni najbolj “naraven” partner tehnologije dronov. Kljub temu pa je potrebno izpostaviti – in to poudarja tudi Alvaradova – da je organizacija WFP zelo bogata kar se tiče povezav na področju aviacijske tehnologije. “Ko pride do situacije, v kateri je potrebno naše posredovanje, vedno vključujemo neko vrsto aviacijskih storitev”, dodaja Alvaradova. Droni so na tej točki idealna rešitev, kajti WFP deluje na takih območjih, kjer klasične oblike aviacije pogosto zatajijo. “Ko smo združili vse te stvari – aviacijo, logistiko, tehnologijo, telekomunikacije in inovacije – smo prepoznali drone kot najbolj primeren način, ki bi lahko poskrbel za podporo naših aktivnosti”.

Fotografiranje območij

Alvaradova ocenjuje, da WFP zaposluje približno 16.000 zaposlenih po vsem svetu. Od teh jih skoraj 90 % dela na terenu. Če se zgodi neka naravna nesreča, lahko ti zaposleni poskrbijo za distribucijo hrane na območjih, kjer je ta najbolj potrebna. Največji izziv je, kako vedeti, kje so ta območja.

S pomočjo analize HD posnetkov dronov je organizacija lahko razvila načrt, kako evakuirati ljudi na območjih tveganja v bolj varna območja pred začetkom močnega deževja. “Zgodovinsko gledano smo za takšne stvari uporabljali satelitske posnetke in čeprav ti po navadi dobro služijo svojemu namenu, ugotavljamo, da za določene segmente, ki jih želimo spremljati, satelitski posnetki ne pridejo v poštev”, razlaga Alvaradova. Problem se pojavi recimo po hurikanu, ko še nekaj dni ni možno dobiti jasnih satelitskih posnetkov, kajti oblaki prekrivajo površino. To je trenutek, ko nastopijo droni in dosežejo vse točke, ki zanimajo organizacije. Leta 2017, ko sta udarila hurikana Maria in Irma, so bili droni prvi aktivno udeleženi v akcijah in od takrat naprej je njihova raba stalna.

Razmislite o prihodnosti

Nobenega dvoma ni, da droni že danes delajo veliko razliko. Kljub temu pa je dejstvo, da bo ta razlika v prihodnosti še večja, saj je potencial tehnologije dronov resnično velik. Pomembno je, da industrije in področja na globalni ravni razmišljajo širše ter vključujejo dotične tehnologije v svoje vsakdanje rabe.

“Geografska lega in sama politična situacija določene države pomeni veliko razliko pri tem, kako hitro ali počasi se lahko premikamo po ozemlju z droni”, pravi Alvaradova. Organizacija WFP se močno zavzema za to, da se tehnologija vključi ne samo iz tehničnega vidika, temveč tudi in predvsem s kulturnega vidika. Pogosto se zdi, da je ravno ta veliko bolj pomemben od prvega, saj so ljudje tisti, ki morajo tehnologijo sprejeti medse.

Če se za trenutek ustavimo pri tehničnem aspektu tehnologije dronov, bo v prihodnosti največji izziv in hkrati potencial večja integracija dronov s še eno pomembno tehnologijo v razvoju, umetno inteligenco. Alvaradova izpostavlja primer ocenjevanja škode, ki se danes izvaja “ročno”. To je zelo zahteven in obsežen proces, predvsem pa dolgotrajen. “To, kar že počnemo je, da poizkušamo nekatere procese do določene mere avtomatizirati”, je dodala.

Umetna inteligenca bi lahko bila razlika med življenjem in smrtjo

Umetna inteligenca, ki je naučena, da opazi določene stvari, lahko zelo hitro odkrije stvari, ki so pomembne za raznorazne analize. Tovrstna umetna inteligenca bi lahko povezala te podatke z ostalimi splošnimi podatki, kot sta populacija in demografija. V primeru “life-and-death” scenarija, bi lahko tašno posredovanje pomenilo ogromno razliko. Alvaradova pravi, da bi lahko umetna inteligenca v nekaj urah izvedla to, kar bi cela skupina ljudi delal teden ali dva. Govorimo o poglobljenih analizah, za katere je umetna inteligenca več kot primerna.

Alvaradova je še dodala, da WFP med drugim sodeluje tudi z državami, ki aktivno razvijajo in iščejo nove načine monitoringa polj. Morda se propadajoče polje ne sliši tako grozno kot potres ali orkan, vendar so posledice propadanja pridelka enako uničujoče. Ravno zato WFP raziskuje nove načine uporabe dronov pri monitoringu polj, predvsem v državah, kot je Kolumbija. O uporabi fotografij, narejenih z droni, smo že pisali, bi pa te fotografije v kombinaciji z umetno inteligenco lahko kmetom dale prepotrebne informacije o stanju polja ter vseh potencialnih problemih, ki se lahko zgodijo oz. se že dogajajo.

Jasno je, da se revolucija dronov šele dobro začenja. World Food Programme je zagotovo ena bolj aktivnih organizacij na tem področju, ki se pogumno bori z globalno težavo, kot je lakota. Droni bodo vse bolj pogosti tudi na drugih področjih rabe, na strani uporabnikov pa je, da tehnologijo sprejmemo tako, kot smo do zdaj sprejeli ostale revolucionarna inovacije.