Kako lahko evropska podjetja dosežejo maksimalno agilnost?

Podatki so še naprej glavni faktor v današnjem poslovanju in ni videti, da bi se v bižnji prihodnosti kaj spremenilo. Vendar pa jim za ovratnikom že diha agilnost, ki bi podatke morda lahko nasledila na prestolu.

Vprašanje pri tem pa je, ali so pri doseganju agilnosti delodajalci in njihovi zaposleni na isti valovni dolžini.

Nedvomno se strinjajo v tem, da uporaba novih pametnih tehnologij pripomore k večji produktivnosti in posledično uspehu podjetja. Velikokrat pa so si nasprotujočega mnenja, ko se začne implementacija teh tehnologij. Prepričanja, ki jih delijo v teoriji, se torej v praksi ne ujamejo vedno.

Nova raziskava podjetja Ricoh Europe je razkrila, da je 93 % evropskih delavcev navdušenih nad idejo implementacije novih tehnologij v njihovo delovno okolje. Vendar pa se več kot polovica (55 %)odločevalcev, torej direktorjev in vodilnega kadra, pritožuje, da so nove tehnologije sprejete negativno, ko jih začnejo uvajati v svoja podjetja. Takšen odziv jih zato odvrača od tega, da bi pri tem vztrajali.

Površinsko gledano se zdi, da gre za dva nasprotujoča si bregova. Zaposleni kličejo po uvedbi novih tehnologij, potem pa se pritožujejo, ko jo podjetje začne implementirati. Vendar pa za to morda obstaja preprosta razlaga. Delodajalci in njihovi zaposleni se ne strinjajo glede vrste tehnologije, ki bi morala biti prioritetno vpeljana.

Vodlini kader s je v Ricohovi raziskavi opredelil, da se fokusira predvsem na programsko opremo za upravljanje dokumentov in opravljanje konferenčnih video klicev. Verjamejo, da ima to največji takojšen doprinos k boljšim rezultatom v njihovih organizacijah. Zaposleni pa so na drugi strani veliko bolj navdušeni nad futurističnimi tehnologijami, kot so pametni asistenti, ki jih poganja umetna inteligenca. Predvsem zaradi velike izpostavljenosti potrošniškim tehnologijam, kot so pametni telefoni in naprave za pametni dom.

Delodajalci imajo prav, da se fokusirajo na takojšnjo donosnost novih tehnologij. Ampak pred tem je pravilno tudi, da se pri svojih zaposlenih pozanimajo za njihovo mnenje. Če ti, ki bodo potem dejansko uporabljali te tehnologije, ne “kupijo” ideje vodilnih donosnost na koncu ne bo najboljša. Vseeno pa je raziskava razkrila, da se stvari počasi premikajo v pravo smer. 71 % srednje velikih evropskih podjetij namreč pospešeno uvaja digitalne rešitve, zaradi katerih lahko poslujejo veliko bolj uspešno in jih spreminjajo v velike znamke.

Morda se sliši očitno, ampak trik je v tem, da se zaposlenim učinkovito predstavi vpliv orodij za podatkovno analitiko in tiskalniške storitve, tako da bodo zaposleni dovolj usposobljeni in bodo lahko iz novih tehnologij iztisnili največ kar se da. Ti koraki so nujni, če želijo direktorji izboljšati produktivnost in agilnost.

Da bi zmanjšali to vrzel med obema tabora, morajo vodilni bolje komunicirati pozitivne lastnosti in učinek novih tehnologij svojim zaposlenim. Poskrbeti morajo za realna pričakovanja in pomagati zaposlenim razumeti, katere tehnologije lahko pričakujejo v prihodnje in zakaj so izbrali prav te.

Uvedba pametnih tehnolgije torej sama po sebi še ne zagotavlja nujno agilnosti. Vodilni morajo pogledati prek tehnološkiih rešitev in spodbujati svobodno in odprto delovno okolje, kjer se zaposlene spodbuja k preizkušanju novih stvari in sprejemanju določenih tveganih odločitev. Spodbudno je, da vodilni v evropskih podjetjih prepoznavajo potencial digitalnih delovnih okolij in kakšen pomen imajo ta za doseganje agilnosti. Vendar pa bodo ta podjetja brez podobne zavzetosti za implementacijo ustrezne kulture in razmišljanja zaposlenih dosegala precej manjšo donosnost.

Za doseganje te agilnosti morajo podjetja narediti celostno oceno stanja v podjetju. Tako bodo dobila točen vpogled v to, kako bi določeni delovni procesi, sprememba kulture in uvedba novih tehnologije pripomogli njihovi ogranizaciji. Če želijo doseči najvišjo agilnost in vse prednosti, ki jih ta prinaša, morajo pristopiti s holističnim pristopom. Konec koncev je vsaka veriga močna le toliko, kot njen najšibkejši člen.