Kako hitro pa vi tipkate po zaslonih na dotik?

Najnovejše raziskave kažejo, da lahko ljudje že skoraj enako hitro tipkamo po zaslonih na dotik, kot na računalniških tipkovnicah. Povprečna hitrost tipkanja na mobilnih telefonih je danes 38 besed na minuto, medtem kot je številka na klasični računalniški tipkovnici višja, in sicer 52 besed na minuto. Manjša razlika se je pokazala med sodelujočimi v raziskavi, starimi med 10 in 19 let. Pri teh se je med ekrani na dotik in tipkovnicami pokazala razlika okrog 10 besed na minuto. Ekipa, ki je raziskavo sestavila, ugotavlja, da je več časa, ki ga ljudje preživimo na pametnih telefonih, (logično) prineslo hitrejše tipkanje.

Rezultati brez treniranja

Raziskovalci so prišli do zgoraj predstavljenih rezultatov preko analize podatkov 37.000 ljudi, ki so opravili test hitrostnega tipkanja, tako na pametnih telefonih, kot tudi računalniških tipkovnicah. Dr. Anna Feit je za spletni portal BBC povedala, da fizična tipkovnica omogoča tipkanje s hitrostjo tudi čez 100 besed na minuto. Večina ljudi pa kljub temu dosega rezultate med 35-65 besed na minuto. Dr. Feit, raziskovalka iz ETH Zurich je soustvarila študijo skupaj s kolegi iz Univerzi Cambridge in finske Univerze Aalto.

V sklopu raziskave so sodelujoči v večini uporabljali telefone oz. natančneje zaslone telefonov z dvema prstoma, na dan pa so telefone uporabljali okrog 6 ur. Dr. Feit je še povedala, da je bila zelo presenečena nad dejstvom, da so nekateri izmed sodelujočih povedali, da sami pri sebi vadijo hitro tipkanje. “Takšne količine izkušenj, kot jih imamo danes uporabniki pametnih naprav, se v naslednji fazi transformirajo v veščine tipkanja, kar utemelji, zakaj ravno mladi uporabniki, ki največ časa preživijo na družbenih omrežjih, dosegajo največje hitrosti tipkanja”, je še dodala. Najhitrejši med sodelujočimi v raziskavi je dosegel rezultat 85 besed v minuti.

Pri vseh sodelujočih v raziskavi je za nekoliko večjo hitrost tipkanja pomagalo orodje “auto-correct”, ki dopolni kakšno izmed besed, ki jo začnemo tipkati. Kljub temu, da je to orodje načeloma namenjeno temu, da pomaga uporabnikom, se je pogosto izkazalo, da so uporabniki zaradi tega bili počasnejši, saj so preverjali točnost popravkov. Po drugi strani pa so tisti, ki so orodja navajeni, določene besede zaključili hitreje in v končni fazi dosegli boljši rezultat.

Dr. Feit je še dodala, da je takšen porast hitrosti tipkanja pri ljudeh presenetljiv, kajti še vedno večina ljudi ni seznanjena s tem konceptom. “Gre v bistvu za motorično veščino, ki se je ljudje naučijo sami, brez formalnega treninga. Torej nekaj povsem drugačnega od tipkanja po fizični tipkovnici. Zanimivo vprašanje je, kaj bi lahko dosegli z jasno strukturiranimi programi, s katerimi bi usposabljali ljudi na področju hitrostnega tipkanja”, je še dodala.