Kaj o prihodnosti dela pravi ena največjih raziskav na svetu?

Zaposleni si želijo več digitalnih veščin, več fleksibilnosti in občutka vključenosti

V eni največjih globalnih raziskav med zaposlenimi so ljudje v večini optimistični, vendar pa se je vseeno pojavilo nekaj zaskrbljujočih dejavnikov. Zaposleni so samozavestni in vznemirjeni glede prihodnosti. Večina jih verjame, da lahko sledijo trendom avtomatizacije, kar so v času pandemije dokazali: z učenjem novih digitalnih veščin in s hitrim prilagajanjem na delo na daljavo. Kljub vsemu pa mnogi še vedno menijo, da je njihova služba ogrožena, skoraj polovica respondentov pa ima občutek, da so zapravili karierno priložnost za izobraževanje zaradi diskriminacije.

Ljudje se bojijo za varnost svojih služb

Pandemija je že sama po sebi popolnoma spremenila industrije, kar je pripeljalo do negotovosti in občutka nemoči glede načrtovanja prihodnosti.

Ker se podjetja vse bolj avtomatizirajo in številna delovna mesta ostajajo na daljavo, se bodo morali zaposleni znotraj vseh sektorjev naučiti novih stvari in veščin, ki jim bodo omogočile razmišljanje in delo na drugačen način. Dejstvo je, da prihodnost ni fiksna destinacije. Načrtovati moramo dinamično in ne statično prihodnost.

• 60 % sodelujočih v raziskavi skrbi, da avtomatizacija ogroža njihova delovna mesta
• 48 % jih verjame, da tradicionalna zaposlitev v prihodnosti ne bo tako vsakdanja in bomo svoje veščine prodajali na kratki rok tistim, ki jih bodo potrebovali
• 56 % jih meni, da bo manj ljudi deležnih stabilnih, dolgoročnih zaposlitev v prihodnosti; v Indiji je ta odstotek 81 %
• 61 % jih meni, da bi njihove vlade morale narediti več za zaščito delovnih mest
• 39 % jih trdi, da njihovo delovno mesto v naslednjih petih letih ne bo več potrebno

Zaposleni si želijo prekvalifikacije

Eno pozitivnih presenečenj pandemije je, da so ljudje, ki so imeli to možnost, dokazali, da lahko hitro presedlajo na delo na daljavo in ohranijo produktivnost na visoki ravni.

Tam, kjer je to možno, so zaposleni odprti do prekvalifikacije, če bo ta potrebna. Še vedno pa ostajajo razlike v dostopu do izobraževanj, učenja in prekvalifikacij. Tisti, ki digitalne veščine najbolj potrebujejo, jih bodo po vsej verjetnosti zadnji dobili. Če se bo ta trend nadaljeval, s tem tvegamo povečanje digitalne luknje. Vodje morajo ustvariti enakopravne možnosti za prekvalifikacijo.

• 40 % zaposlenih je v času pandemije uspešno izboljšalo svoje digitalne veščine
• 77 % se jih je pripravljenih naučiti novih veščin ali popolnoma prekvalificirati
• 74 % gledajo na izobraževanje, kot na lastno odgovornost
• 80 % sodelujočih je samozavestnih glede uporabe novih tehnologij na novem delovnem mestu, med katerimi jih je velika večina iz Indije (69 %) in Južne Afrika (66 %), ki pravijo, da so zelo samozavestni, medtem ko jih na Japonskem zgolj 5 % pravi, da so zelo samozavestni
• 46 % tistih z višjo izobrazbo od univerzitetne diplome pravi, da jim delodajalec omogoča izboljšanje digitalnih veščin, medtem ko je takšnih med nižje izobraženimi zgolj 28 %. Industrije, ko so prodaja in transport, ki so najbolj na udaru, do dosegle zgolj 25 in 20 %; bančništvo na primer 42 %.

Ljudi na delovnih mestih zaustavlja diskriminacija

Pandemija ja povečala rasne neenakosti in socialne tenzije povsod po svetu. Upočasnila je napredek na področju spolne enakopravnosti, saj je veliko več žensk ostalo brez službe kot moških, prav tako pa mlajši nimajo več toliko priložnosti za napredek znotraj organizacij.

Dejstvo je, da se morajo podjetja resno vprašati, kako zgraditi bolj raznoliko delovno kulturo in to ne samo zato, ker je prav tako, temveč tudi zato, ker to koristi poslu. Raziskave kažejo, da raznolikost na delovnem mestu prinaša boljše rezultate in lahko koristi tudi širši globalni ekonomiji.

• 50 % korespondetov pravi, da so se že srečali z diskriminacijo na delovnem mestu in da so zaradi tega izpustili možnost kariernega napredka ali dodatnega izobraževanja
• 22 % je bilo diskriminiranih zaradi svoje starosti – enako prizadeti so bili mladi in starejši
• 13 % jih poroča o tem, da so bili diskriminirani na podlagi svoje narodnosti
• 14 % zaposlenih poroča o spolni diskriminaciji, in sicer se to dva-krat pogosteje zgodi ženskam
• 13 % jih poroča o diskriminaciji na podlagi družbenega razreda

Želijo si delati na daljavo

Zelo nizek odstotek je tistih, ki so ugotovili, da lahko delajo na daljavo in se želijo vrniti v pisarno za poln delovni čas. Ravno zato velika večina podjetij načrtuje, da bodo ohranili vsaj neko hibridno obliko dela. Več kot polovica jih meni, da bo delo na daljavo stalna praksa. Ena glavnih posledic je seveda tudi to, da bo prišlo do velike spremembe fizičnih poslovnih prostorov.

Pričakujemo, da bo poudarek predvsem na prostorih, v katerih se ljudje razvijajo in gradijo ter utrjujejo medsebojne odnose. Prostorih, v katerih lahko zaposleni doživijo kulturo in blagovno znamko. Seveda pa ne smemo pozabiti na prostore, kjer bodo ekipe na enem mestu, kjer bodo sodelovale in reševale probleme.

• Samo 9 % tistih, ki lahko delajo na daljavo, se želi vrniti v pisarno za poln delovni čas
• 72 % sodelujočih, ki lahko delajo na daljavo, pravijo, da preferirajo kombinacijo dela v pisarni in dela na daljavo
• 19 % bi jih za vedno delalo na daljavo
• zaposleni v urbanih središčih (66 %) imajo v večji meri možnost dela na daljavo, kot pa tisti, ki živijo v ruralnih območjih (44 %)
• 51 % jih meni, da bodo tehnološki preboji spremenili način, na katerega delamo v naslednjih petih letih
• 44 % zaposlenih se strinja, da bi lahko delodajalci z uporabo tehnologije spremljali njihovo učinkovitost pri delu, med drugim senzorje in nosljive naprave, medtem ko je 31 % vprašanih proti
• 41 % respondentov pravi, da delodadajalcem ne bi dalo dostop do njihovih osebnih podatkov, med drugim profile na družbenih omrežjih, 35 % pa bi jih bilo pripravljenih omogočiti tak dostop

O raziskavi

Februarja 2021 je PwC izvedel raziskavo na vzorcu 32,517 članov splošne javnosti. Respondenti so bili zaposleni, lastniki podjetij, pogodbeni delavci, študenti, nezaposleni, ki iščejo delo in tisti, ki so bili nedavno odpuščeni. Raziskava je potekala v 19-ih državah: Avstralija, Kanada, Kitajska, Francija, Nemčija, Indija, Japonska, Kuvajt, Malezija, Nizozemska, Poljska, Katar, Savdska Arabija, Singapur, Južna Afrika, Španija, Združeni arabski emirati, Velika Britanija, ZDA.