Kaj je tisto, kar dela dober multimedijski sistem v avtomobilu? (2. del)

V prvem delu smo se dotaknili nekaterih najbolje ocenjenih multimedijskih sistemov, ekranov na dotik in fizičnih kontrolerjev. Torej začetnih tehnoloških komponent multimedijskih sistemov, medtem ko v drugem delu pod drobnogled postavljamo bolj moderne sisteme, kjer prednjačijo upravljanje z gestami in kombinirani sistemi s fizičnim kontrolerjem in ekranom na dotik.

Upravljanje z gestami

Nič več stvar znanstvenofantastičnih filmov in serij, upravljanje naprav z gestami je postalo realnost, zahvaljujoč se razvoju tehnologije prepoznavanja gest. Prvi področji, ki sta zapopadli dotično tehnologijo, sta bili televizija in »gaming« kontrolerji, danes pa lahko tehnologijo med drugim najdemo tudi v multimedijskih sistemih kot je recimo BMW-jev »Gesture Control« v modelih 7 in 5 serije A iz leta 2017. Od takrat do danes so v svoja vozila tehnologijo vključili tudi številni drugi proizvajalci, ki so prepoznali prednosti.

Glavna ideja, ki stoji za sistemi je upravljanje istih lastnosti kot pri zgoraj opisanih fizičnih kontrolerjih, le da v tem primeru tehnologij deluje z uporabo senzorjev in kamer takšnih in drugačnih vrst.

Edina težava pri sistemih upravljanja z gestami je, da moramo za kvalitetno upravljanje postaviti roko na točno določeno mesto, kjer jo lahko kamera in senzor zaznata. Če roka ni v celoti na pravi poziciji, se lahko zgodi, da sistem ne prepozna geste in to seveda pomeni napačno izvedeno potezo. V primeru vožnje je lahko to še kako moteče.

V svoji trenutni obliki, v kakšni tehnologija je, bo upravljanje z gestami nudilo novo obliko interakcije v multimedijskih sistemih. Ne bo torej prišlo do nadomeščanja tradicionalnih ekranov na dotik, ali fizičnih kontrolerjev, temveč bo dotična tehnologija delovala vzporedno oz. ko komplement.

Pričakujemo lahko nekaj podobnega kot pri tehnologiji prepoznavanja glasu, kjer igra ravno ta podporno vlogo. Prav tako kot je glasovna tehnologija z velikim potencialom, ima potencial za nadaljnjo širitev tudi tehnologija upravljanja z gestami. Dejstvo je, da bodo proizvajalci želeli svojim uporabnikom oz. voznikom olajšati uporabniško izkušnjo in jo povzdigniti na višjo raven.

Najboljše iz obeh svetov

Kljub temu, da je glavni cilj modernih multimedijskih sistemov zmanjšati število gumbov, najbolj intuitivni sistemi uporabljajo kombinacijo večih različnih metod. Dobri primeri so recimo BMW-jevi, Mazdini in Porschejevi, ki jih lahko poimenujemo celo »menedžment sistemi«, saj vključujejo tako ekrane na dotik kot fizične kontrolerje. Njihovi uporabniki so ravno to kombinacijo predstavili kot ključno konkurenčno prednost.

Sistemi za povezovanje s telefoni

Glede na to, da nas večina ne zdrži brez telefona niti dobrih pet minut, je »in-car« integracija s pametnimi napravami bolj pomembna kot kdajkoli prej. Medtem, ko večina multimedijskih sistemov danes že omogoča povezovanje s telefoni za odgovarjanje na klice in predvajanje glasbe, je bil naslednji korak v razvoju uporaba mobilnih aplikacij in nastavitev direktno preko multimedijskega sistema. V določenih primerih avtomobilov je to že mogoče, še vedno pa velja tovrstna tehnologija za eksotiko.

Proizvajalci avtomobilov so že začeli delati s tehnološkimi podjetji, da bi integracija potekala karseda tekoče. »Mirrorlink« standard povezljivosti je eden od primerov kooperacije med dvema industrijama. Dotična lastnost omogoča uporabnikom rabo določenih aplikacij iz pametnih telefonov, ki podpirajo Mirrorlink, na multimedijskih sistemih Mirrorlink.

Podobno kot Mirrorlink sta bila razvita tudi Applov CarPlay in Googlov Android Auto, ki omogoča ta uporabnikom povezovanje z multimedijskimi sistemi, seveda ob predpostavki, da imajo uporabniki njihova operacijska sistema za mobilne naprave. CarPlay in AndroidAuto uporabnikom ponujata specifična aplikacije operacijskega sistema, kot so recimo Apple Music in Siri za CarPlay, WhatsApp za Android Auto in Spotify na obeh sistemih.

Povezovanje CarPlay naprav je za razliko Androidov precej bolj enostavno. Vse, kar je potrebno narediti je, da je iPhone priključen v avtomobil, medtem ko pri sistemu Android Auto povezovanje zahteva namestitev aplikacije na telefon, da bi lahko preko brezžične povezave uporabljali aplikacije na telefonu.

Za konec tega dela moramo opozoriti na to, da aplikacije, tudi ko so povezane z multimedijskim sistemom, uporabljajo mobilne podatke telefona. To seveda pomeni, da je signal enak kot pri telefonu in je lahko na trenutke nekoliko slabši, po drugi strani pa spet boljši. Torej, če nam recimo primanjkuje podatkov, ali pa vstopamo v območje s slabo pokritostjo signala, naše izbrane aplikacije po vsej verjetnosti ne bodo delovale tako dobro kot bi si morda želeli.

Kateri multimedijski sistem je najboljši?

Najkrajši odgovor na to vprašanje je, da enostavno ni enega multimedijskega sistema, ki bi ga lahko označili kot »najboljšega«. Vsak posamezni sistem ima svoje prednosti in slabosti, vsak voznik pa mora glede na svoje izkušnje in potrebe ugotoviti, kaj je tisti, kar najbolje funkcionirana za njega in kaj sploh potrebuje.

Ironično je to, da so multimedijski sistemi nekaj, na kar ne dajemo ravno veliko pozornosti, vse dokler jih ne začnemo uporabljati na dnevni ravni. Vsekakor se je koristno karseda najbolje informirati glede posebnosti multimedijskega sistema, kajti čez čas ugotovimo, da avtomobili in njihova uporabniška izkušnja vedno bolj postaja odvisna ravno od te tehnologije.

Koristen nasvet bi lahko recimo bil, da med samo testno vožnjo poizkušamo povezati naš telefon z multimedijskim sistemom in takoj dobimo občutek, ali je stvar prava za nas, ali morda potrebujemo še kaj več.

Naša izbira multimedijskega sistema ne bi v nobenem primeru smela biti omejena zgolj z ocenjevanjem velikosti ekrana. Dober sistem bi moral biti intuitiven za upravljanje, enostaven za uporabo med vožnjo, posodobljen z novo tehnologijo in poleg tega dobro viden po močno svetlobo.