Kaj je digitalna preobrazba in kam vodi?
Katere so torej tehnologije, storitve in rešitve, ki bodo v naslednjem desetletju vplivale na naša življenje? Kako dobro jih poznamo, ali smo dovolj dobro opredelili potrebe in cilje? Kakšen vpliv ima koronakriza na razvoj tehnologij? Kaj je potrebno prilagoditi v družbi, da bo preobrazba uspešna in bo pozitivno vplivala na blaginjo državljanov in družbe. Je socialni dialog odprt in ali smo postavili dovolj trdne temelje za vzpostavitev vnaprejšnjega družbenega dogovora o ohranjanju socialnih in teritorialnih enakosti?
Na ta in še druga vprašanja bodo v okviru spletnega posveta o vplivu digitalne preobrazbe na družbo CyberSociety, v organizaciji komunikacijske agencije Sidera, odgovorili priznani strokovnjaki.
CYBERSOCIETY, petek 14. maj 2021 ob 10:00
Kam gremo v naslednjem desetletju?
Nove tehnologije zahtevajo nova znanja, ki jih večina državljanov še ne obvlada. Evropska unija je v smernicah zapisala, da bi moralo do leta 2030 80 odstotkov odraslih obvladati osnovne digitalne veščine, medtem ko naj bi bilo po celotni EU zaposlenih 20 milijonov digitalnih strokovnjakov. Cilj ni nedosegljiv, vendar moramo že danes graditi okolje, ki bo ljudi spodbujalo k učenju. Pričakovanja oziroma zahteve so visoke. Suvereno obvladovanje uporabe raznolikih naprav, hitrega iskanja informacij, storitev mobilnega poslovanja, družbenih omrežij, deljenja datotek, javnih elektronskih storitev, poznavanje osnov informacijske varnosti in še kaj. Veliko bomo morali znati, veliko veščin priučiti. Nikdar tudi ne bo zmanjkalo snovi za učenje, saj bodo tehnologije tudi v prihodnje hitro napredovale.
Infrastuktura dosegljiva za vse
Infrastruktura je naslednji pomemben dejavnik digitalizacije in področje, kjer zna biti največ težav. Povsod potrebujemo hitro komunikacijsko infrastrukturo, vendar je njena gradnja v rokah zasebnikov. Kako uskladiti uravnoteženo gradnjo povsod, tudi na področjih z manj komercialnega interesa, da naj bi do leta 2030 vsa gospodinjstva imela internetni priključek gigabitne hitrosti, medtem ko naj bi bila vsa naseljena področja pokrita z mobilnim omrežjem 5G.
Je cilj javna uprava brez papirja?
Naslednji pomembni področji digitalizacije sta gospodarstvo in javna uprava. Do leta 2030 naj bi tri od štirih podjetij uporabljala storitve računalništva v oblaku, umetno inteligenco in znala izrabljati princip velikih podatkov. Vsaj 90 odstotkov malih in srednje velikih podjetji pa bi moralo doseči osnovno stopnjo digitalizacije. Do takrat bi morale biti vse ključne javne storitve dostopne prek spleta, vsem na voljo dostop do elektronskih zdravstvenih kartonov in kar 80 odstotkov državljanov naj bi že imelo elektronske osebne dokumente.
Trajnostna mobilnost za bolj čisto okolje
Je prihodnost v prepovedi avtomobilskega prometa? Zagotovo ne, je pa nov koncept mobilnosti pomemben faktor trajnostne digitalne preobrazbe. To pomeni, da je treba ustvarjati avtomobile, ki bodo prijazni do mest, in mesta, ki bodo prilagojena tem avtomobilom. Treba je torej poskrbeti za razvoj trajnostnega prometa, saj bomo le tako lahko poskrbeli za razvoj družbe v pravo smer.
Gre za ukrepe, s katerimi bomo prihodnjim generacijam omogočili vsaj tako dobre pogoje za življenje in razvoj, kot jih imamo sami. Ob tem mora biti transport kot ključen del trajnostnega razvoja učinkovit in fleksibilen. Mobilnost kot trajnostna storitev zajema uporabo ‘alternativnih’ prevoznih sredstev kot tudi dobavo čiste energije zanje, zagotovitev infrastrukture in prilagodljivih tehničnih rešitev, ki so okolju prijaznejše.
Cilji so postavljeni visoko, zato je skrajni čas, da se začnemo o njih pogovarjati in iskati rešitve in načine, kako jih v čim krajšem času doseči.
CYBERSOCIETY, petek 14. maj 2021 ob 10:00
Prijavi napako v članku