Kaj bi se zgodilo, če bi internet nenadoma ugasnil?

Živimo v družbi, ki je praktično vse svoje aktivnosti, navade in opravila prilagodila tehnologiji interneta. Od nakupovanja, gledanja filmov, komuniciranja, opravljanja vseh poklicev, do igranja iger, spoznavanja novih ljudi, vse je povezano z internetom. Kaj bi se zgodilo, če bi kar naenkrat internet ugasnil? Vsa potrebna infrastruktura bi bila uničena in za vedno bi izgubili internet. Kako bi ljudje reagirali? Kaj bi naredili?

Najprej je treba povedati, da je možnost, da bi internet kar naenkrat na globalni ravni ugasnil, praktično ničelna, ampak določene države dejansko imajo “kill-switch”, ki lahko v trenutku ustavi delovanje interneta. Recimo Egipt, ki je za nekaj časa že onemogočil internet v času vojnih spopadov v državi.

Kako je sploh prišlo do interneta?

Arpanet verjetno vsi dobro poznamo, saj je šlo za predhodnika interneta, ki je nastal pod okriljem vojaške organizacije DARPA. V 60-ih je tako ameriška vojska vzpostavila omrežje računalnikov, če bi slučajno prišlo do uničenja enega in bi potem lahko podatke prevzeli vsi ostali. Oktobra 1969 je bilo poslano prvo sporočilo med dvema računalnikom (UCLA-Stanford). 10 let pozneje je Nacionalni znanstveni inštitut dobil idejo, da bi tovrstno omrežje lahko uporabili v namene izobraževanja na univerzah, saj bi tako omogočili brezpapirno izobraževanje, ljudem pa bi olajšali prenos vseh teh informacij v knjigah. 1981 je bilo leto, ko je ta oblika interneta prvič dejansko zaživela, univerze pa so si med seboj lahko tako na lažji način delile podatke.

Tim Berners-Lee je nato stopil še korak dlje in zgradil svetovni splet (World Wide Web), ki je internet naredil dostopen vsem, poskrbel pa je, da je od leta 1993 bilo možno pošiljati tudi slike. Če se morda sprašujete, zakaj so vsi ti zgodovinski podatki pomembni za vprašanje v naslovu, naj vam takoj podamo odgovor. Si predstavljate tore, da vse to, kar smo našteli, kar naenkrat izgine?

Kakšne bi bile posledice izgube interneta?

Ne gre se zgolj za milijarde nezadovoljnih ljudi, temveč bi bile pod vprašaj postavljene varnost držav, s tem seveda varnost vseh ljudi in na koncu še druge danes povsem samoumevne teme. Brez interneta je človeštvo obstajalo vse do pred kratkim, vendar poti nazaj več ni. Pew Research Center ugotavlja, da četrtina američanov uporablja internet na dnevni ravni, medtem ko jih skoraj polovica internet uporablja večkrat dnevno. Približno 8,2% evropejcev poroča o zasvojenosti z internetom, kar pomeni, da bi ob uničenju internat stanje bilo zelo slabo.

McKinsey Institute je skušal zmeriti posledice na globalni ravni in številke so zares zaskrbljujoče. Internet predstavlja 8-trilijonsko indusitrijo, ki jo ustvari 2 milijarde ljudi. 2,6 novih delovnih mest ustvari internet na 1, ki igine. Ljudje smo od interneta odvisni na več načinov in globalni ekonomski vpliv dotične tehnologije je enostavno prevelik. Na stotine tisoče ljudi bi ostalo brez služb, vse ekonomije po svetu bi zajela večja ekonomska kriza.

Torej, če niste vsega zasledili, bi bile glavne posledice: globalna ekonomska kriza, masovna nezaposlenost in manko informacij. To pa še ni vse, s čimer bi se ljudje morali soočiti, če bi prišlo do uničenja interneta. Strokovnjaki pravijo, da bi nezmožnost takojšnje komunikacije povzročila občutek tesnobe in v najslabšem primeru depresijo. Če vlade ne bi dovolj hitro reševale problemov, bi to seveda povzročilo dodatno nezadovoljstvo pri ljudeh, ki bi s protesti skušali dobiti svoj prav. Politično stanje bi bilo prav tako v krizi in tako kot smo prej omenili za globalno ekonomsko stanje, bi enako veljalo za politiko. Ulice največjih svetovnih mest bi bile polne nezadovoljnih ljudi.

Kako bi situacijo lahko potegnili iz krize?

Vsaka država, ki bi še bila toliko stabilna, da bi lahko pomagala, bi predvsem finančno morala prispevati svoj delež h “globalnemu projektu interneta”. Internet recimo v Rusiji predstavlja zgolj 1% BDP-ja, kar pomeni, da bi lahko Rusi bili tisti vodilni člen pri reševanju problema. Ne smemo pa pozabiti na njihove zapletene odnose z državami po svetu in tako ostaja vprašanje, ali bi Rusija dejansko hotela pomagati.

Če bi že uspelo po nekem “filmskem scenariju” internet oživiti nazaj, bi ta verjetno bil v enaki obliki kot je to bilo v prvem primeru gradnje. Govorimo o necentraliziranem, nereguliranem sistemu, za katerega je vprašanje, ali bi obstal. Vlade bi zagotovo imele interes, da postavijo nek svoj sistem, kjer pa se pojavijo spet povsem druga vprašanja cenzure, pretirane regulacije in nadzora nad uporabniki.

Kakšna je realna možnost, da pride do uničenja interneta?

Kot smo že omenili neke prave realne možnosti za to ni, je pa vseeno dobro biti pripravljena na najhujše. Internet je tako razširjen in globoko vtkan sistem v vse pore življenja ljudi po vsem svetu, da bi moralo biti resnično nekaj hudo narobe, da bi prišlo do uničenja sistema. Ne glede na to bi lahko takole v šali rekli, da čim več všečkajmo, komentiramo in na splošno uživamo na internetu, kajti nikoli se ne ve, kdaj bo prišel tisti dan, ko se bomo skušali povezati na omrežje in se bo pojavil napis “internet je za vedno ugasnil”.