Guacamelee : Prelestna 2D mehiška avantura

Da ne bo pomote – guacamole je mehiška omaka, narejene iz avokada, medtem ko je Guacamelee neodvisna igra katere kreacija se je najbrž začela po obilni mehiški večerji. Spada v zvrst “Metroidvanij”, kar pomeni da imaš na volj odprt svet ki ima določene predele zaklenjene, vsaj dokler ne dobiš določene sposobnosti (naprimer sprememba v kroglo v Metroidu, da se lahko zakotališ skozi ozke prehode).

Prva stvar, ki jo opaziš, je seveda prelestna, barvita 2D podoba navdihnjena z vsem kar je mehiško – pinjate, tekila, rokoborci, ponchoti – vse ima. Edino kar te zna vreči iz tega odličnega sveta je posiljevanje z internetnimi “memi”, saj jih vsebuje vsak plakat v mesta, glede na kvaliteto ostalega bi nekaj izvirnosti pričakoval tudi v tovrstnih šalah.

Igraš kot mlad mehičan Juan ki se zaplete v ugrabitev “El Presidentejeve” hčerke in v uvodu umre pod zlobnimi rokami “Evil Charro” okostnjaka, nekdanjo zgubo ki je pretental hudiča in prevzel pekel. Seveda se igra tukaj ne konča, saj Juan oživi kot legendarni rokoborec ki ima novo nalogo – rešiti svet. Pred tem seveda še obišče obilico barvnih, tematsko raznovrstnih lokacij kot je gozd, puščava, jame in razne templje, kjer se s pomočjo dodelanega borilnega sistema (ki, logično, spominja na rokoborbo) tepe raznovrstne sovražnike, šefe ter obilo skače. Sčasoma dobiš več sposobnosti ter posebnih udarcev, ki ti pomagajo tudi izven boja, saj lahko z določenimi višje ali dlje skačeš. Proti koncu igre moraš biti resnično spreten s prsti če hočeš napredovati, saj moraš kombinirati te posebne udarce da prečkaš široke prepade. Temu še dodajmo preklaplanja iz živega v mrtvi svet, saj so nekatere platforme in sovražniki vidne le v določenem svetu, in živčni zlom je zagotovljen (ni pretežko ali nepošteno, le spreten moraš biti).

Na žalost je igra kar kratka, večino vsebine se da izkusiti v približno 6 urah, a glede na nizko ceno to ni takšen problem, in zagotovljeno ti ne bo dolgčas niti minuto, saj igra pogosto dostavlja nekaj novega (sposobnosti, sovražniki, šefi, okolica). Ko končaš, še lahko poskusiš višjo težavnost, kadarkoli pa se ti lahko pridruži prijatelj v načinu za dva, kjer je tepež precej bolj zabaven, je pa težje precizno skakati, saj morata za to biti časovno popolnoma usklajena, sploh ko moraš menjavati med živim in mrtvim svetom.
Ne glede na manjše zamere ter kratkost priporočam to igro vsakomur ki mu ugajajo Metroidvanie ter mara izziv.

Ocena: 85/100

Plus:

– odličen umetniški stil ter animacije

– raznovrstnosnt

– težavnost

Minus:

– kratka

– skakanje ni prirejeno dvema igralcema