Google sprejema evropski AI kodeks, Meta mu nasprotuje

Google se je odločil podpisati prostovoljni evropski Kodeks dobrih praks za splošno umetno inteligenco, ki podpira skladnost z EU AI Act.

Google je uradno potrdil, da bo podpisal prostovoljni evropski Kodeks dobrih praks za splošno umetno inteligenco. Tu gre za okvir, ki naj bi razvojnim podjetjem pomagal pri spoštovanju pravil EU AI Act. Kodeks obsega smernice glede preglednosti, varnosti in spoštovanja avtorskih pravic pri uporabi in razvoju generativne umetne inteligence.

Google je svojo zavezo podal le nekaj dni pred datumom, ko začnejo veljati pravila za ponudnike “splošnih modelov umetne inteligence z sistemskim tveganjem”, ki stopijo v veljavo 2. avgusta 2025. Podjetja kot so Anthropic, Google, Meta, OpenAI in drugi razvijalci večjih generativnih modelov imajo dve leti časa, da popolnoma izpolnijo zahteve zakonodaje. Nekateri izmed njih sicer ostro nasprotujejo novi evropski regulaciji, saj jo označuje za “pretirano” in menijo, da je evropski pristop na področju umetne inteligence napačen, saj naj bi ogrožal inovacije in konkurenčnost.

Podjetja, ki kodeks podpišejo, pa se zavežejo skladnosti z naborom pravil. Ta vključujejo posodabljanje dokumentacije o AI orodjih in storitvah, prepoved usposabljanja AI modelov na piratski vsebini ter spoštovanje zahtev lastnikov vsebin glede neuporabe njihovih del v učnih zbirkah.

Kaj predvideva evropski AI Act?
Evropska uredba o umetni inteligenci je regulativni model na podlagi tveganj in prepoveduje uporabo umetne inteligence z negativnim vplivom, kot so manipulacija s kognitivnim vedenjem ali socialno ocenjevanje. Zakon določa tudi kategorije visoko tvegane uporabe umetne inteligence, kot na primer uporaba biometrije, sistemov za prepoznavanje obraza in AI v izobraževanju, zaposlovanju ali kritičnih infrastrukturah. Zavezuje tudi k registraciji AI sistemov ter izpolnjevanju obveznosti upravljanja tveganj in

Kodeks ni sam po sebi zakonsko zavezujoč, vendar lahko podjetjem, ki ga podpišejo, zagotovi nižjo administrativno breme in večjo pravno gotovost v primerjavi s tistimi, ki se odločijo dokazovati skladnost posamezno. Ti ne-podpisniki so lahko pod večjim nadzorom in bodo morda deležni pogostejših inšpekcijskih pregledov.