Glavni oblikovalec igre Cyberpunk 2077 stopil v bran igri Starfield

Starfield je odlična igra, kar se strinja večina kritikov in igričarjev. Vseeno pa so bila pričakovanja izredno visoka. In ko so pričakovanja na tako visoki ravni, se bodo vedno našle skupine uporabnikov, ki bodo močno razočarani z dostavljenim izdelkom.

Neizogibno so se pojavile primerjave med igrama Cyberpunk 2077 in Starfield, dvema epskima igrama, ki pa sta na čisto nasprotnem bregu, kar je poudaril tudi glavni oblikovalec zgodbe pri igri Cyberpunk 2077. Slednja je ob izidu skorajda potonila ob navalu kritik, vendar je v zadnjih dveh letih naredila tiste potrebne izboljšave, dodala manjkajoče člene v zgodbo in jo tudi razširila. Njen povratek je sedaj dokončen.

Kritike igre Starfield pa so letele predvsem na pogon Creation Engine 2, na katerem sloni igra. Gre za osveženo različico sedaj že dokaj zastarelega pogona Creation Engine, ki je pred dobrim desetletjem poganjal na primer igro Skyrim. Najglasnejši kritiki so izrazili dvome v zmogljivost novega pogona, kar naj bi se v igri opazilo v povprečnih animacijah, številnih hroščih in splošnih omejitvah pri igranju, kot je na primer nezmožnost pristajanja na planetih brez nalagalnih izsekov (angl. loading screens).

»Po vrnitvi k Cyberpunku sem postajal vse bolj kritičen do Starfielda, predvsem zaradi prikazovanja nenehnih zaslonov za nalaganje, grozne kamere za dialog in nevpadljivih animacij,« je tvitnil uporabnik Twitterja Synth Potato. »Resnično ne verjamem, da bi Starfield lahko kdaj resnično dosegel raven kakovosti Cyberpunka 2077, to je temeljna napaka pogona Creation Engine.«

Oblikovalec pri igri Cyberpunk 2077 se ne strinja s kritikami. Po njegovem mnenju ne gre za omejitve igričarskega pogona, ampak je vse to povsem preprosto posledica prioritet razvijalcev.

»To zanje ni v središču pozornosti iz več razlogov, in visoka stopnja svobode vsakega igralca (v igri Starfield, op. a) je pravzaprav enako pomembna kot sama orodja,« je tvitnil. »V igri Starfield je skoraj nemogoče uprizoriti enak prizora, kot na primer Judyjin prizor na strehi z glavnim likom Cyberpunka 2077, ker lahko ta prizor predvajate na stotinah različnih planetov, kadarkoli.«

»Izvedejo lahko nekaj podobnih prizorov, ki so bolj dodelani, kot je prvo srečanje s skupino Konstelacija. Starfield ima ogromno zasedbo likov in neverjetno število lokacij. Težko je uprizoriti tako natančne prizore, kot v Cyberpunku 2077 ali The Witcher 3.« Za primerjavo je dejal, da je vsak velik prizor v igri Cyberpunk 2077 terjal več let časa in truda. Če bi nekdo poskušal to narediti v igri s takšnim obsegom, kot je Starfield, »bi igro izdelovali večno«.

»Namesto tega Bethesda svoje vire usmerja v zagotavljanje maksimalnih ravni svobode igralca, preprosto s svojim časom počnejo nekaj drugega – in to je kul,« je napisal Mills. »Lahko si sicer želite, da so njihovi prizori bolj kinematografski ali karkoli že, in to je pošteno, vendar to terja svoj davek.«

Mills je dejal, da noče zaničevati pristnih pomislekov igričarjev, ampak preprosto poudariti, da »vsaka igra ne more narediti vsega. Ne morete narediti igre, ki ima vsako funkcijo izvedeno na isti ravni kot najboljša igra na tem področju, in to ima zelo malo opraviti s pogonom, ki je v uporabi.«

Se strinjate z izjavo? Ste imeli priložnost igrati obe igri? Na koncu moramo razločiti, da je Starfield igra tipa peskovnik (angl. sandbox), kjer je prioriteta svobodna izbira, kaj želi uporabnik v njej početi. Svoboda pa razumljivo zahteva nekaj žrtev, kot je na primer manj epskih prizorov. Cyberpunk 2077 pa je bolj linearna igra s poudarkom na kinematografiji in zgodbi, polni križišč. Čeprav ima dober nivo svobode, se ta še zdaleč ne more primerjati z igrami Starfield, Skyrim, Fallout in podobnimi.

Strinjamo se lahko, da sta obe igri zelo dobri. Vsake oči imajo svojega “malarja”.