E-bralniki ali stari dobri papir? Kaj je bolje za okolje?

Za to lahko krivimo digitalno dobo ali čas karantene zaradi covida, a način branja se je spremenil. Vse pogosteje knjige konzumiramo digitalno, pri čemer nekateri od nas namesto nakupa tiskanih knjig uporabljajo e-bralnike. Ta sprememba v vedenju bi se lahko štela kot boljša za planet – navsezadnje se tako, da ne uniči nobeno drevo.

To pa ni edini razlog, zakaj uporabljati e-bralnike. Ali ste vedeli, da je približno 26% vseh odpadkov na planetu papir in karton. Jasno je, da ne ne recikliramo dovolj in še zdaleč ne toliko, kot so napovedovali številni odgovorni za to področje. Že res, da papir razpade sam, vendar je za to potreben čas in poleg tega je lahko tudi barva, ki je uporabljena za tisk, nevarna in škodljiva za zemljo in vodo, ki so po njej pretaka.

Spet na drugi strani proizvodnja elektronske naprave glede na številne raziskave pomeni večji ogljični odtis. New York Times je leta 2010 objavil, da je za proizvodnjo enega samega e-bralnika potrebnih skoraj 15 kilogramov mineralov in slabih 300 litrov vode, je pa seveda omejena tudi življenjska doba naprave.

Trajnostno digitalno branje

Od leta 2010 se je v načinu proizvodnje e-bralnikov verjetno marsikaj spremenilo. Težko bi rekli ali z gotovostjo trdili, da pa danes proizvodnja poteka na popolnoma trajnostni način, se pa nekaj proizvajalcev trudi, da bi dosegli vidnejše spremembe.

Amazonov Kindle iz leta 2022 je bil prvi, ki je za ohišje uporabil do 75% reciklirane plastike in do 90% recikliranega magnezija. Nekoliko pozneje istega leta je Amazon s podobnimi odstotki proizvajal tudi Kindle Scribe, saj je večji model e-bralnika sestavljalo 48% reciklirane plastike in 100% recikliranega aluminija.

Japonsko-kanadska znamka Kobo je na poti trajnosti šla še korak dlje. Prva naprava, ki so jo izdali in je bila narejena iz recikliranih materialov, je bila Kobo Clara 2E – pri čemer E predstavlja eko izvor. Glede na javno dostopne podatke podjetja Kobo je ohišje naprave bilo zgrajeno 80% iz reciklirane plastike, od tega 10% plastike, ki je bila pobrana iz oceanov. Enako je bilo pri modelih Kobo Elipsa 2E. Letošnji modeli njihovega e-bralnika pa so na področju trajnostnega pristopa definitivno zmagovalci – Kobo Libra Colour, Clara Colour in Clara BW ne samo, da v veliki večini slonijo na uporabi reciklirane plastike, 100% reciklirana je tudi embalaža. Kot zanimivost naj dodamo, da so za slike in tekst na embalaži uporabili barvo iz soje, ki je biorazgradljiva.

Tako kot druge elektronske naprave imajo tudi e-bralniki omejeno življenjsko dobo – v povprečju boste Kindle ali Kobo uporabljali 6–8 let, v določenih primerih pa lahko presežete 10 let uporabe. Kobo se zelo trudi podaljšati življenjsko dobo svojih naprav, pri čemer bodo modeli iz leta 2024 morda postali najpopravljivejši e-bralniki, ki so danes na voljo.

Do danes ni bilo veliko raziskav o tem, katere bralne navade so bolj trajnostne. Obstaja peščica študij in članek iz leta 2021, objavljen v “Journal of Library & Information Science Research”, ki je poskušal primerjati informacije, da bi ugotovil, ali je e-branje bolj trajnostno – rezultati niso bili dokončni. Torej, za bolj okoljsko ozaveščenega bralca, katero možnost izbrati?

Izbira enega od najnovejših bralnikov Kobo je lahko dober začetek in kljub nekaterim neobnovljivim materialom, ki so bili uporabljeni za njegovo izdelavo, poročilo iz leta 2009 kaže, da bi bila uporaba bralnika morda bolj zelena možnost. Takrat je bilo ocenjeno, da je bilo v življenjski dobi ene same naprave Kindle DX, ki je bil takrat najbolj priljubljen e-bralnik, proizvedenega okrog 168 kilogramov ogljikovega dioksida.

Kljub temu, da je to visoka številka, je približno 1074 kilogramov proizvedenega CO2, če bi vsak mesec v štirih letih kupili samo tri tiskane knjige, prav tako ogromna številka. Odvisno od tega, kako dolgo je e-bralnik zdržal, je lahko v svoji življenjski dobi nadomestil do 26.000 kilogramov CO2 izpustov. Tudi če niste reden bralec, ima lahko e-bralnik vseeno nižji ogljični odtis kot papirnate knjige.

Obstajajo pa tudi druge bralne navade, ki jih lahko razvijete in s tem “digitalno branje” postane bolj okolju prijazna izbira kot nakup klasičnih knjig. Za začetek, izposoja e-knjig in digitalnih revij v knjižnici namesto nakup novih v tiskani obliki ne pomeni le, da je porabljenega manj papirja, ampak tako tudi prihranite denar za nakup novih knjig – digitalnih ali drugih. Torej “win-win” situacija.

Če ste nekdo, ki raje kupuje kot si izposoja, postane e-bralnik bolj okolju prijazna možnost, če preberete več kot pet 360-stranskih knjig na leto. Če ne berete toliko, potem je nakup rabljenih tiskanih knjig boljša alternativa.

Ne glede na to, kateri format branja izberete, najpomembneje je, da knjige ali napravo premišljeno zavržete.