»Dijaki imajo radi računalnike, tehnologijo in virtualni svet«

Srednja šola Ravne je šola s 75-letno tradicijo na področju strojništva, ki je bila ustanovljena zaradi potreb Železarne Ravne. Tretjino tega obdobja jo vodi ravnateljica Ivanka Stopar. Zase pravi, da je »že malo starejša punca z veliko energije, ki mi jo dajejo dijaki«. Prepričana je, da je bila rojena za ta poklic, ki ga opravlja z vsem srcem. Po pogovoru z njo se zdi, da je to bolj njen način življenja kot poklic. O šoli govori z neverjetnim zanosom, skoraj entuziazmom.

Strojništvo je Srednjo šolo Ravne zaznamovalo od samega začetka. Kako pa je z računalništvom?

Sčasoma so se stvari spreminjale, v skladu s tem pa so se preoblikovale tudi želje po poklicih. Tako smo kasneje uvedli tudi program računalniškega tehnika, ki je že na začetku pokazal svoj potencial in postal zelo uspešen. Temu smo dodali elektrotehniko in na poklicnem področju mehatroniko, ki je presek strojništva, elektrotehnike in računalništva.

Danes smo z enajstimi različnimi programi precej pestra šola. Ena izmed pomembnih prelomnic se je zgodila pred osmimi leti, ko smo se preselili v novo, moderno zgradbo. S tem smo zadihali s polnimi pljuči.

Omenili ste, da je program tehnik računalništva zelo priljubljen.

Tako je. V prvi vrsti nam je šlo na roko to, da je svet postal zelo računalniško obarvan. Mladina je dobesedno »padla not«. Danes ne poznam dijaka, ki ne bi imel pametnega telefona. Digitalna tehnologija in svet, ki je bolj njihov kot naš, tem dijakom ogromno pomenita. Radi imajo računalnike in tehnologijo, radi imajo virtualni svet in radi bi opravljali dela, ki so s tem povezana.

Res je tudi, da je ta kader na trgu zelo iskan, saj danes brez digitalne tehnologije ne moreš početi prav ničesar. Računalnik potrebujemo, če imamo majhno trgovinico, prav tako računalniške sisteme potrebujemo v velikih ustanovah, kot so bolnišnice ali banke, pa tudi v proizvodnji, kjer se brez ustrezne računalniške lahko podre ves sistem.

Na roke se dela bore malo in to področje je postalo zelo široko. Otroci to vidijo in jih »potegne vase«. Konkreten primer je tudi preobrat na naši šoli v zadnjih 10 ali 15 letih. Prej je bilo na šoli več dijakov, ki so se zanimali za strojništvo, zdaj pa je več tistih, ki se zanimajo za računalništvo in elektrotehniko.

Omenili ste, da so računalniški tehniki zelo zaposljiv kader …

Drži. Tega kadra na zavodu za zaposlovanje skorajda ni. Moram pa priznati, da je s strojniki enako. Tehnika je danes številka ena in vsak, ki želi delati, lahko dela. Res pa je, da večina mladine danes nima želje, da bi takoj po srednji šoli začeli delati. Po srednji šoli želijo ti dijaki študirati. Zanje ni dovolj srednja strokovna izobrazba, zato gredo naprej. Nekateri se vrnejo, drugi žal ne.

Ni več razmišljanja, kakršno je bilo včasih: čim prej moram delati, da bom šel čim prej v pokoj. Mladi želijo čim boljšo službo in ugled. Pomembno je tudi, da delajo tisto, kar imajo radi.

Imate pa tudi posebno učilnico za robotiko, ki verjetno pritegne veliko mladih?

Roboti jih zelo privlačijo. Imamo jih kar nekaj, dijaki jih programirajo in z njimi delajo. Zanje je to svet, kjer je ena ura vedno premalo.

Praksa je tudi sicer velik del izobraževanja. Srečo imamo, da imamo zdaj zelo dobro opremljeno šolo, tako da imamo več kot odlične pogoje. Zavedam se tudi, da je ključ do uspeha v ljudeh, ne samo v opremi. To je še en pomemben pogled na izobraževanje. Otroci so lahko zelo prikrajšani, če nimajo dobrih učiteljev.

Kaj je še dodana vrednost Srednje šole Ravne?

Dijakom med drugim nudimo dodatno strokovno pomoč, da lažje skupaj rešimo težave, ki jih imajo pri določenem predmetu. Za to imamo zaposleno posebno ekipo ljudi. Tega vsaka šola nima. Na strokovnem področju pa imamo za dijake zelo dobro opremljen laboratorij, v katerega smejo najbolj zagnani kadarkoli vstopiti in raziskovati.

Kateri je glavni razlog za vpis dijaka na Srednjo šolo Ravne?

To je izredno dobro opremljena šola z izjemnim posluhom za dijake. Šola, kjer vsak dijak šteje in se ga tako tudi obravnava. Moja filozofija je, da sem tu zaradi dijakov in oni to vedo. Seveda znam biti tudi ostra, ampak samo takrat, ko je to potrebno, in dijaki to zelo spoštujejo. (P.R.)