Dan najboljše prakse 2025 v luči digitalizacije, umetne inteligence in stalnih izboljšav

Tradicionalna konferenca, ki jo je organizirala GZS – Zbornica elektroindustrije skupaj z drugimi industrijskimi združenji GZS, je udeležencem ponudila edinstveno priložnost, da spoznajo konkretne primere uporabe umetne inteligence, naprednih rešitev za financiranje digitalizacije ter optimizacije proizvodnih procesov. Dogodek ni bil le priložnost za izmenjavo znanja, temveč tudi za povezovanje z vodilnimi strokovnjaki, ki so s preko 120 udeleženci delili svoje izkušnje in prakse, ki oblikujejo prihodnost industrije.

Ključ do napredka in inovacij je sodelovanje in povezovanje, je uvodoma izpostavila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Dotaknila se je pomena umetne inteligence in njene uporabe v industrijskih procesih. »Dejstvo je, da umetna inteligenca korenito spreminja poslovne modele, omogoča višjo raven avtomatizacije in odpira nove priložnosti za personalizirane produkte ter storitve z visoko dodano vrednostjo. Slovensko gospodarstvo ima priložnost za preboj med vodilne države, vendar uspeh zahteva usklajeno sodelovanje gospodarstva, države in znanosti. Na tej poti je nujen pospešek, še posebej na področju implementacije, kjer moramo zadeve pohitriti« je dejala.

Direktorica Zbornice elektroindustrije GZS Andreja Hlišč je izpostavila zadovoljstvo, da so poleg Zbornice elektroindustrije pri organizaciji sodelovala tudi druga industrijska združenja GZS. Poudarila je, da je izmenjava izkušenj in slišanje uspešnih primerov najboljših praks ključnega pomena za podjetja, ki želijo napredovati v digitalizaciji in optimizaciji proizvodnje. »S takšnimi zgledi ne le motiviramo, temveč tudi ponujamo konkretne rešitve, ki podjetjem omogočajo hitrejši prehod v industrijo prihodnosti,« je dodala.

V poslu je strategija odvisna od številnih dejavnikov, med drugim tako od zrelosti trga in tehnologij, pričakovanega razvoja, natančnosti in razpoložljivosti podatkov o trgu, kot tudi kultura, tip in geografsko poreklo partnerjev.  »Zato je optimalna strategija unikatna, je pa treba upoštevati nekatera splošna načela,« je povedal Gorazd Lampič, soustanovitelj podjetja Elaphe. Lampič loči med zaporednimi in vzporednimi strategijami, kjer vsaka prinaša različno stopnjo fleksibilnosti, tveganj in zahteva drugačne resurse. Sam je pristaš vzporednih strategij, pri čemer se občasno uporabi zaporedna strategija v kateri večji fokus na posamezni segment posla spodbudi tehnološki korak naprej. Kot svojo največjo napako je označil, da delajo zgolj komponente in ne celih vozil, saj je s končnim produktom »najlažje demonstrirati, da nekaj deluje.«

Dr. Alina Absmeier, vodja proizvodnje v Infineonu Avstrija, je poudarila ključno vlogo polprevodnikov pri energetski učinkovitosti in digitalni preobrazbi. V središču pozornosti je bil operativni nadzorni center na daljavo – ROOC v tovarni v Beljaku, kjer je Infineon razvil prve visoko avtomatizirane polprevodniške teste na svetu. »Nismo le ponudnik digitalnih rešitev, temveč tudi sami uporabljamo digitalne sisteme za nadaljnje povečanje energetske in materialne učinkovitosti. S prvimi visoko avtomatiziranimi polprevodniškimi testi na svetu – enim naših najnovejših vodilnih projektov – postavljamo nove standarde kakovosti in učinkovitosti. To nam omogoča zagotavljanje inovacij za globalni trg in krepitev naše konkurenčnosti v svetovnem merilu,« je dejala. Dr. Mark Pleško, direktor Cosylab, je predstavil podjetje, kjer se ukvarjajo s kontrolnimi sistemi za velike fizikalne raziskovalne naprave ter software za zdravljenje raka z radioterapijo. Spregovoril je tudi o previdnosti pri uporabi umetne inteligence. »Uporabljajmo umetno inteligenco kot orodje, ne kot nadomestilo za naravno neumnost.” Slovenski problem ne vidi v pomanjkanju tehnologij, temveč v pomanjkanju samozavesti in podcenjevanju lastnih dosežkov. Izpostavil je pomen dobrih kadrov, ki se jim mora podjetje aktivno posvečati. Ker je pri večjih podjetjih individualen pristop težko izvesti, igra ključno vlogo prava menedžerska kultura. Pleško tako sebe vidi v vlogi »gazde, vrača in vizionarja«, pri čemer skuša loviti ravnotežje med temi funkcijami.

V osrednjem delu dogodka je bilo predstavljenih sedem primerov dobrih praks optimizacije proizvodnje z inovativnimi rešitvami in orodji.

Bernarda Uršič Steiner in Bogo Miklavčič iz podjetja Kolektorsta predstavila projekt JUMP, ki jim je v okviru Načrta za okrevanje in odpornost kot eden edinih nacionalnih programov v podporo velikim podjetjem omogočil uspešno financiranje digitalizacije. Z udeleženci sta podelila nasvete za pripravo in izvedbo velikega projekta nadgradnje digitalizacije.

Sebastjan Kotnik, TECOS, je udeležencem predstavil metodo FMEA za znižanje stroškov in izboljšanje kakovosti naših izdelkov, ki so jo poskusno izvedli z uporabo ChatGPT. Pojasnil je, da je metoda v podjetjih ključnega pomena za optimizacijo proizvodnih procesov in preprečevanje napak, če pa pri predpripravi na FMEA uporabijo še umetno inteligenco, znatno prihranijo tudi na času.

Dr. Tomaž Šuštar iz podjetja C3Mje izpostavil sodelovanje z Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in  podjetjem SIJ Acroni za razvoj digitalnega dvojčka za vroče valjanje, ki omogoča simulacijo in optimizacijo procesa, kar vodi k izboljšani kakovosti in zmanjšanju stroškov.

Vodja proizvodne informatike v podjetju INEA, Saša Muhič Pureber, je pohvalila povečanje produktivnosti in zmanjšanje napak pri uporabi rešitve, ki so jo v podjetju razvili, in je med prvimi primeri uporabe te tehnologije v slovenskih proizvodnih obratih. Za Plastiko Skaza so namreč razvili tehnologijo avtomatizirane vizualne kontrole kakovosti na liniji kompleksnih plastičnih površin.

Matija Mencinger, Belinka Perkemija kemična industrija, in Klemen Rizman, CREAPLUS, sta predstavila skupno rešitev za odkrivanje anomalij in izboljšanje nadzora kakovosti proizvodne linije. Namen nove platforme, ki temelji na UI, je v Belinki Perkemiji zmanjšati izpade in predhodno zaznati več kot 90% prehodov v alarmantna stanja, kar posledično znatno izboljša učinkovitost, ki se izraža v stabilnosti in konsistentnosti proizvodne linije.

Luka Manojlović iz podjetja Gostol-gopan je udeležence opozoril na nevarnost, ki jo predstavljajo starejše naprave in stroji v enotnem omrežju ter izpostavil segmentacijo omrežja kot rešitev za večjo varnost pred kibernetskimi napadi. V podjetju namreč na ta način zagotavljajo tako skladnost z Direktivo o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti (NIS2) kot tudi nemoteno delovanje digitalizirane proizvodnje.

Dušan Zupančič iz Gorenja je prikazal primer dobre prakse implementacije prediktivnega vzdrževanja. Rešitev so razvili s podjetjem MEDIUS, katerega predstavnik Bojan Miličić se je v predavanju navezal na pomen učinkovite in pravočasne analize podatkov, ki poskrbi za detekcijo anomalij in predvidi okvaro opreme ter omogoči pravočasno ukrepanje in podaljšanje življenjske dobe naprav.

Dogodek se je sklenil z glasovanjem in podelitvijo nagrade za najboljši primer dobre prakse, ki jo je prejelo podjetje INEA za predstavitev prakse: Vizualna kontrola kompleksnih plastičnih površin z uporabo umetne inteligence. Saša Muhič Pureber je v imenu INEA prejela kotizacijo za udeležbo na dvodnevni strokovni ekskurziji v organizaciji Zbornice elektroindustrije.

13. Dan najboljše prakse je organizirala GZS – Zbornica elektroindustrije v sodelovanju z Združenjem kovinske industrije, Združenjem kovinskih materialov in nekovin, Združenjem kemijske industrije ter Združenjem za informatiko in telekomunikacije.