CXMT predstavil domači DDR5-8000 pomnilnik sredi globalne DRAM krize

Kitajsko podjetje ChangXin Memory Technologies (CXMT) je napovedalo prve domače visokohitrostne pomnilniške čipe DDR5 z največjo hitrostjo 8000 MT/s ter mobilne LPDDR5X čipe s hitrostjo 10667 MT/s, kar je zelo pomembna novica za domači kitajski trg in morda tudi za globalni trg, ki se spopada s pomnilniškim primanjkljajem.

CXMT je nove izdelke razkril na letošnjem kitajskem mednarodnem polprevodniškem sejmu v Pekingu, pri čemer ciljajo na najzahtevnejše trge in neposredno izzivajo dolgoletno prevlado južnokorejskih velikanov Samsung in SK Hynix ter ameriškega Microna.

CXMT je razmeroma mlado podjetje (ustanovljeno 2016), ki pa se razvija zelo hitro

CXMT-jev DDR5-8000 dosega prepustnost do 8000 megabitov na sekundo in je na voljo v kapacitetah čipov 16 Gb in 24 Gb. Takšne gostote omogočajo sestavo tako standardnih modulov (denimo 16 GB ali 32 GB DIMM) kot tudi nestandardnih kapacitet, na primer 24 GB ali 48 GB, ki so postale izvedljive z uvedbo nebinarnih DDR5 čipov. Hitrost 8000 MT/s sicer ni najvišja možna po standardu JEDEC (ta se lahko povzpne do DDR5-8800), a pomeni, da se CXMT z novo ponudbo zelo približuje svetovnemu vrhu zmogljivosti sodobnega pomnilnika.

Poleg namiznih in strežniških pomnilnikov je podjetje predstavilo še mobilne LPDDR5X čipe, ki delujejo s hitrostjo do 10.667 MT/s. Ti čipi so v 12 Gb in 16 Gb izvedbah, kar omogoča module kapacitet 12 GB, 16 GB, 24 GB ali 32 GB za potrebe najzmogljivejših pametnih naprav.

CXMT je na dogodku prikazal celoten spekter pomnilniških modulov, od običajnih UDIMM za namizne računalnike in SODIMM za prenosnike do specializiranih strežniških modulov, kot so RDIMM in napredni MRDIMM, namenjeni podatkovnim centrom. Zmožnost pokriti vse tržne segmente z domačimi izdelki nakazuje ambicijo podjetja, da postane konkurenčno na vseh ravneh pomnilniške industrije. Omeniti velja, da CXMT te dosežke uresničuje kljub omejenemu dostopu do najsodobnejših proizvodnih orodij zaradi ameriških sankcij. Podjetje namreč nima dostopa do najnovejših litografskih naprav pod 18 nm, a je vseeno uspelo razviti pomnilnik takšne hitrosti in gostote.

Incidenti povezani s CXMT pa niso le rezultat industrijskega razvoja, temveč tudi domnevnega industrijskega vohunstva. Po poročanju Tom’s Hardware je bil nekdanji Samsungov inženir, ki je v preteklosti vodil razvoj proizvodne linije DRAM, obtožen, da je ukradel podrobnosti 10-nanometrske DRAM tehnologije in jih za več kot 220 milijonov dolarjev poskušal prodati kitajskemu podjetju, ki naj bi bil prav CXMT. To naj bi vključevalo načrte za celotno tovarno, dokumentacijo o čistih prostorih, povezavi čipov, nastavitvah orodij in parametrih proizvodnega procesa. Južnokorejske oblasti so razkrile, da je inženir najel tudi nekdanje sodelavce, da bi mu pomagali vzpostaviti proizvodno linijo v Tianjinu, kjer bi znanje prenesli neposredno v kitajski proizvodni ekosistem. Podjetje CXMT je zanikalo vpletenost.

Kaj se dogaja na pomnilniškem trgu?

Napredek podjetja CXMT sovpada z globalno krizo pomnilniških čipov, ki se je pojavila v zadnjih mesecih. Povpraševanje po DRAM pomnilniku strmo narašča, predvsem zaradi razmaha umetne inteligence. Gradnja podatkovnih centrov za UI namreč zahteva ogromne količine hitrega pomnilnika. To je pripeljalo do neravnovesja, kjerpovpraševanje presega ponudbo, dobavne verige pa pokajo po šivih. Ključni vzrok za primanjkljaj je preusmeritev proizvodnih kapacitet pri največjih proizvajalcih. Namesto da bi širili dobavo klasičnih DRAM čipov za telefone in računalnike, so večino virov namenili dražjim pomnilniškim rešitvam za umetno inteligenco (UI), na primer visokozmogljivemu HBM (High Bandwidth Memory) in najnovejšim različicam DDR5 za strežnike. Največji svetovni proizvajalci so ugotovili, da UI infrastruktura prinaša višje marže, zato so prioritizirali proizvodnjo pomnilnika za največje porabnike in podatkovne centre, kar je omejilo dobavo običajnega pomnilnika za množični trg ter posledično dvignilo cene po celem trgu.

Pomemben dejavnik pri tej krizi je izjemna koncentracija industrije. Tri podjetja obvladujejo večino svetovne proizvodnje DRAM. Samsung Electronics, SK Hynix in Micron Technology skupaj dominirajo trg in imajo s svojimi odločitvami velik vpliv na razmere.

V letu 2023 so se soočali s presežki in nizkimi cenami, nato pa so v 2024–25 zaradi padca dobičkov nekateri namenoma omejevali proizvodnjo. Ko je povpraševanje eksplodiralo, proizvodnja ni mogla hitro dohajati potreb. Velika trojica so se osredotočili na najdonosnejše segmente. Omejene zaloge raje namenjajo strežniškim modulom DDR5 in HBM za UI, medtem ko je za PC in mobilni trg zmanjkalo čipov.

Posledice takšne strategije se neposredno odražajo v cenah in dobavnih rokih. Samsung je denimo novembra 2025 dvignil cene določenih spominskih čipov za strežnike za 30–60 % v primerjavi s septembrom. Kljub ekstremnim podražitvam številna podjetja še vedno težko pridejo do naročenih količin. Veliki kupci, kot so ponudniki oblačnih storitev, so v oktobru pristajali na 50 % višje cene za DRAM, a so vseeno prejeli le del naročenih zalog. Nekateri v paniki zalagajo skladišča z zalogami, saj pričakujejo nadaljnje motnje v oskrbi.

Vloga velikih treh: Samsung, SK Hynix in Micron

Trg pomnilnika je tradicionalno oligopol treh velikanov, ki nadzirajo skoraj celotno svetovno dobavo DRAM. Samsung je dolgoletni vodilni proizvajalec, tesno mu sledita SK Hynix in Micron. Skupaj ti trije obvladujejo prek 90 % trga, kar pomeni, da njihova politika neposredno narekuje tržne trende, od obsega proizvodnje do postopnega uvajanja nove tehnologije in seveda cenovne discipline (ali pomanjkanja le-te).

V 2023 so se ti proizvajalci soočili z upadom povpraševanja in nizkimi cenami, zaradi česar so namerno omejili proizvodnjo in zmanjševali zaloge, da bi »stabilizirali« trg. Ko je v 2024/2025 prišlo do razcveta povpraševanja so se znašli v položaju, kjer zavestno držijo ponudbo omejeno ter s tem dosegajo višje cene. To se jasno kaže pri Samsungu, ki je oktobra in novembra 2025 večkrat preložil napoved pogodbenih cen za prihajajoče dobave in jih nato močno dvignil.

SK Hynix je medtem prvič v zgodovini po nekaterih podatkih prehitel Samsung po tržnem deležu v DRAM (v Q2 2025). Analitiki ocenjujejo, da je zaradi uspeha v prodaji HBM pomnilnika za UI strežnike SK Hynix pridobil večji kos pogače od DRAM-a kot Samsung. Micron, edini ameriški proizvajalec, pa ima strateško prednost domačega trga v ZDA in velikih kupcev med ameriškimi tehnološkimi podjetji, ki v času geopolitičnih trenj stremijo k diverzifikaciji dobaviteljev.

Njihova vloga pri trenutnem pomanjkanju je torej dvojna. Na eni strani so jih razmere prisilile v prerazporeditev virov k donosnejšim proizvodom, na drugi pa so to omejeno ponudbo izkoristili za dvig cen. Kritiki iz industrije celo menijo, da gre za neko obliko kartelnega ravnanja, saj v imenu zaščite marž počasneje povečujejo dobavo, čeprav bi to lahko ublažilo krizo.

Predstavniki podjetij takšne očitke zavračajo, rekoč da delujejo v najboljšem interesu delničarjev in vlagajo v širitev kapacitet (Samsung je napovedal gradnjo nove proizvodne linije v Pyeongtaeku za pomnilnike prihodnosti). Vseeno pa ostaja dejstvo, da so kupci talci razmerij moči na trgu, ki ga ta trojica nadzira.

Lahko CXMT pomaga pri reševanju globalne krize pomnilnika?

Vstop kitajskega CXMT z lastnimi DDR5 moduli v tej občutljivi situaciji odpira vprašanje, ali lahko novi akter ublaži pomanjkanje in vpliva na cene v prihodnje. Analitiki poudarjajo, da nastop CXMT prihaja v pravem trenutku. Globalni dobavitelji ne zmorejo pokriti povpraševanja zaradi umetne inteligence, posledica pa so hude podražitve.

Kitajska kot največja proizvajalka elektronskih naprav je bila doslej močno odvisna od uvoženega pomnilnika. Z vzpostavitvijo lastne DDR5 proizvodnje pa lahko zmanjša odvisnost od tujih dobaviteljev ter zagotovi stabilnejšo oskrbo domačih podjetij.

Nekateri ocenjujejo, da bo CXMT kmalu postal četrti največji dobavitelj na trgu DRAM-a. Po navedbah južnokorejskih virov naj bi CXMT proti koncu 2025 dosegal proizvodno kapaciteto okoli 280.000 silicijevih rezin na mesec, kar bi predstavljalo približno 15 % globalne proizvodnje DRAM-a.

Vendar kratkoročno ostaja nekaj ključnih neznank. Vprašanje je, ali bo CXMT sposoben nove čipe proizvajati v dovolj velikih količinah z ustreznimi donosi. Poznavalci opozarjajo, da masovna proizvodnja naprednih 24-gigabitnih DDR5 čipov na tehnologiji, ki jo ima CXMT na voljo, utegne biti zahteven zalogaj. Podjetje naj bi še vedno uporabljalo litografijo okoli 17 nm, medtem ko konkurenti za najnovejše DRAM že prehajajo na 1α (približno 14 nm ) in 1β (12 nm) procese. To pomeni, da bi lahko učinkovitost in kapaciteta CXMT-jeve proizvodnje zaostajali za tekmeci, kar bi omejilo količino čipov, ki jih lahko ponudijo trgu.

Tudi doseganje stabilnih visoko-hitrostnih delovanj (8000+ MT/s) v množični proizvodnji je zahtevno. Spomnimo, da je Samsung šele pred kratkim certificiral svoje 32-gigabitne DDR5 čipe za strežnike.

Zato v kratkem roku CXMT verjetno ne bo dramatično znižal cen na svetovnem trgu, lahko pa začne odžirati manjše posle uveljavljenim trojčkom, zlasti na Kitajskem in morda v sosednjih azijskih državah.

Na dolgi rok bi Kitajska lahko omejila moč trenutnih voditeljev

Napoved CXMT-ja o domačem DDR5-8000 in LPDDR5X-10667 pomnilniku je pomemben mejnik tako za tehnološki sektor kot za geopolitična razmerja. V tehnološkem smislu dokazuje, da se je Kitajska v nekaj letih prebila zelo blizu svetovnemu standardu pri razvoju spominskih čipov. Še pred nekaj leti je bila Kitajska odvisna izključno od uvoza DRAM-a, danes pa ima funkcionalne prototipe ali celo začetno proizvodnjo lastnih visokozmogljivih čipov.

Seveda ena lastovka še ne prinese pomladi. CXMT bo moral dokazati, da zmore proizvodnjo iz laboratorija prenesti v množice, z zadostnimi količinami in kakovostjo.