Borba za najhitrejši “super računalnik” se zaostruje

Lansko leto je Kitajska naznanila, da ima najzmoglivejši “super računalnik” na svetu – že tretje leto zapored. To je bil velikm udarec za ZDA. Tianhe-2 je dobesedno zmlel ameriškega Titana na lestvici TOP500 “super računalnikov”. Kot zanimivost velja omeniti podatek, da je Kitajska država, ki premore le 7 % vseh “super računalnikov” sveta, medtem ko ZDA posedujejo kar 46% vseh dotičnih naprav. Razlika je očitna, vendar se potem pojavlja vprašanje kako je možno, da Kitajska že tri leta zapord dominira na področju “super računalnikov”?

Horst Simon, namestnik direktorja raziskovalne ustanove Lawrence Berkeley National Laboratory pravi, da je tekma “super računalnikov” primerljiva s tekmo, ki se med velesilami dogaja v vesolju. Naslednji mejnik, ki ga vsi akterji goreče lovijo, je izvedba enega kvintiljona kalkulacij na sekundo (30-krat hitreje kot Tianhe-2). Kdorkoli bo prvi prispel do te meje, bo po mnenju analitikov lahko revolucionarno prispeval k napovedovanju vremena, dizajnu “hiper-učinkovitih” zračnih linij in borbi proti boleznim z natančno medicino.

Amerika je bila dolgo časa nepremagljivi akter na področju, vendar vse od “Velike Recesije” tempo razvoja (beri investicije) pada. Tako kot se je to zgodilo znotraj številnih industrij iz najrazličnejših področij je tudi računalništvo dodobra občutilo posledice ekonomske krize. Ta problem pa ni značilen zgolj za ZDA, kajti investicije so precej spuhtele po vsem svetu. Simon pravi: “Računalništvo je področje, kjer ni časa za spanje. Prespiš tri leta in si že dve generacije v zaostanku. Mi (Američani) smo spali 5 let in sedaj je Kitajska tista, ki vodi ritem naprej”.

Steve Scott, prvi mož “super-računalniškega” podjetja Cray misli, da morajo Američani na popolnoma drugačen način pristopiti do računalništva. S tem misli predvsem na menjavo sedanjih čipov z mnogimi drugimi, ki so bolj enostavni in energijsko varčni procesorji, ki lahko zdržijo enormne serije kalkulacij in nalog na enkrat. To pomeni, da bi razvijalci programske opreme morali ugotoviti kako razdeliti procesiranje na majhne delčke, ki med seboj niso povezani, prav tako pa ne bi delovali sekvenčno. (morda to razloži zakaj do tega še ni prišlo)

Ameriška vlada načrtuje povratek, morda res počase ampak vztrajen in zanesljiv. Julija letos je Obamova administracija sprejela National Strategic Computing Initiative, da bi tako ZDA povrnili nazaj na stara pota mednarodne konkurenčnosti. Scott pravi, da gre za “all-out” pristop. Dokler bo vlada zalagala projekte z denarjem, bo cilj koordinirati vladne agencije, akademske institucije in privatna podjetja. Tom Kalil, namestnik direktorja za tehnologijo in inovacije v pisarni Bele Hiše za znanost in tehnologijo pravi, da morajo v ZDA strateško razporediti investicije.