Bo digitalni svet dobil svoj »Berlinski zid«?

Potem ko je ameriško ministrstvo za trgovino 16. maja uvrstilo kitajsko podjetje na seznam tistih, s katerimi lahko ameriška podjetja poslujejo samo s posebnim dovoljenjem urada za industrijo in varnost, je iz Huaweia prišlo sporočilo, da se z odločitvijo ne strinjajo. Ustanovitelj podjetja Huawei Ren Zhengfei je namreč odločno zavrnil potezo administracije ameriškega predsednika Trumpa z argumentom, da v največjem proizvajalcu telekomunikacijske opreme na svetu niso storili ničesar nezakonitega.

»Storili nismo ničesar, s čimer bi kršili zakon«, je medijem na sedežu podjetja v južno kitajskem Shenzhenu v svojem prvem intervjuju po odločitvi ZDA, da omeji trgovanje s Huaweiem, povedal Ren Zhengfei. Zgovorno je bilo tudi stališče Enriqueja Diaz-Alvareza, pristojnega za varnost v podjetju Ebury Technology. Ta je za Bloomberg dejal, da je po njegovem mnenju Trumpova administracije pod pritiskom, da domači javnosti pokaže dosežke na področju trgovine še pred junijskim srečanjem predstavnikom držav skupine G20, ter da bo odločitev o uvrstitvi Huaweia na »črni seznam« dolgoročno škodovala tudi Združenim državam.

V Evropi približno ima tri četrtine uporabnikov telefon z operacijskim sistemom Android, tržni delež Huaweia pa znaša približno 20 odstotkov. Podpredsednik Huaweia Ken Hu je ameriško odločitev zato slikovito primerjal z Berlinskim zidom, saj bo povzročila škodo evropskim potrošnikom in podjetjem. Na konferenci v nemškem Potsdamu o kibernetski varnostni, je namreč dejal, da ameriška prepoved ustvarja nevaren presedan, ki bo prizadel mednarodne trge, prekinil globalne nabavne verige ter preprečil pošteno tržno tekmovanje. »Ne želimo novega zidu, ne želimo preživeti še ene boleče izkušnje. Prav tako ne želimo zidov, ki bodo omejevala trgovino in napredek tehnologije.«

Huawei sodeluje z Združenimi državami na različnih področjih. Od Qualcomma in Intela kupuje procesorje, odločili so se za Googlov operacijski sistem Android, sodeluje pa tudi s številnimi manjšimi podjetji. V podjetju deluje enota HiSilicom, vodilni oblikovalec integriranih vezij, ki je ena od redkih sposobna narediti komponente mobilne tehnologije 5G.

Analitiki ameriške gospodarske revije Forbes so prepričani, da ZDA izkorišča odvisnost od oskrbe kot globalno orožje, s tem pa tujim podjetjem pošiljajo nedvoumne signale, da se ne morejo zanašati na ameriške dobavitelje, če se spremeni politika. Zaradi tega bo Huawei poiskal oziroma razvil nove vire. Morda bo potreboval več let, a mu bo na koncu uspelo.

Zdi se, da je ameriška trgovinska politika do Kitajske brez jasne strateške usmeritve. Trumpova administraciji nikdar ni predstavila vizije, kako bi želeli, da ZDA in Kitajska sobivata v svetu. Za ZDA je poslovanje s Kitajsko, vsaj na področju informacijske in telekomunikacijske tehnologije, zgolj nesprejemljivo tveganja za ameriško nacionalno varnost. Huawei trdno stoji na stališču, da omejevanje sodelovanja ni v interesu nikogar. Ameriška podjetja, ki sodelujejo s Huaweiem, se bodo soočila z veliko gospodarsko škodo, izgubljeno bo veliko delovnih mest, najhuje pa je, da bo spodkopano sodelovanje in medsebojno zaupanje v globalni nabavni verigi. »Zaradi tega bo Huawei čim prej poiskal rešitve in sprejel aktivne ukrepe za omejevanje škode.«

Zadnji nekaj let veliko tehnoloških inovatorjev upa, da bodo lahko ljudje uporabljali algoritme in programske kode, ne glede na to, da bi lahko prišli v roke sovražno nastrojenih držav. Gre namreč za prispevek k razvoju človeštva. Neupravičeno pa je, da nekateri uporabljajo moč države, da omejijo delovanje nekega podjetja. Namesto tega potrebujejo tesno povezan svet, ki bo spodbujal hitrejše tehnološke inovacije, te pa bodo osnova močnejše gospodarske rasti. Temelj blaginje in razvoja človeške družbe.