Bi radi videli, kje je najbližji UI podatkovni center?

Umetna inteligenca, UI, AI, agenti … Besede, zaradi katerih skačejo in padajo vrednosti na borzi. Na drugi strani Atlantika pa se soočajo še z okoljsko krizo zaradi vse večjega povpraševanja po podatkovnih centrih, ki bi se med drugim uporabljali tudi za učenje, uporabo in razvoj umetne inteligence. Podatkovna podjetja, kot so Google, Microsoft in vsi ostali, ki tekmujejo, kdo bo najboljši v tej revoluciji, se grebejo za javna zemljišča. V sendviču pa je ujet čisto običajen državljan.

Ko je prebivalka ameriške zvezne države Oregon Isabelle Reksopuro prvič slišala, da naj bi Google zaradi svojih podatkovnih centrov posegal po javnih zemljiščih, ni vedela, čemu naj verjame. »O podatkovnih centrih kroži veliko napačnih informacij,« pravi. »Google je zanikal, da bi prevzemal ta zemljišča.«

Zgodba je bila nekoliko bolj zapletena. Mesto The Dalles, ki leži blizu meje z zvezno državo Washington, je želelo pridobiti približno 150 akrov zemljišča v območju narodnega gozda Mount Hood. Mestne oblasti so trdile, da potrebujejo dostop do vodnega zaledja Mount Hooda zaradi prihodnjih potreb lokalnega prebivalstva. Toda okoljevarstveniki in drugi kritiki so opozarjali, da v ozadju ni le rast mesta, temveč tudi vse večje potrebe Googlovega velikega podatkovnega središča v The Dallesu, ki naj bi že zdaj porabilo pomemben delež mestne oskrbe z vodo.

Primer iz Oregona je Isabelle Reksopuro spodbudil, da je začela raziskovati, kako se različne skupnosti odzivajo na gradnjo podatkovnih centrov. Kot študentka Univerze v Washingtonu, kjer preučuje povezave med tehnologijo in javnimi politikami, je želela širši javnosti pokazati, kje nastajajo podatkovni centri in kakšne ukrepe ob tem sprejemajo lokalne oblasti.

Na podlagi podatkov organizacije Epoch AI in informacij iz zakonodajnih virov je pripravila interaktivni zemljevid (https://trackpolicy.org/), ki spremlja politike, povezane z umetno inteligenco in podatkovnimi centri po svetu.

Kot pravi sama, je želela ustvariti orodje, s katerim bi lahko tudi njene mlajše sestre same raziskale, kje so podatkovni centri, kaj pomenijo za okolico in kako se nanje odziva oblast, namesto da bi si mnenje oblikovale zgolj na podlagi kratkih posnetkov na družbenih omrežjih.

Orodje uporablja model Claude, ki večkrat dnevno išče nove vire, jih primerja z obstoječo podatkovno bazo, pripravi povzetke in jih doda v novičarski tok.

Podobna vprašanja bodo vse pomembnejša tudi v Evropi. Digitalizacija gospodarstva, razmah umetne inteligence, selitev podjetij v oblak in evropska prizadevanja za večjo podatkovno suverenost povečujejo potrebo po zmogljivih podatkovnih centrih. Evropske države želijo, da se več podatkov obdeluje znotraj EU, a to pomeni tudi večjo potrebo po zanesljivi električni energiji, hlajenju, prostoru in jasnih pravilih.