Kdo bo neprekinjeno posloval?

Nam se to ne bo zgodilo, bomo že zmogli, do sedaj smo še vse, smo preveliki, da bi nam spodletelo, mi nismo cilj teroristov, so pogosti odgovori podjetij, ko so jih spraševali o njihovi pripravljenosti. Drugi menijo, da bo njihova zavarovalnica plačala za vse.

Načrtovanje neprekinjenega poslovanja je povezano z upravljanjem tveganj in obravnava posledice, ki bi lahko nastale. Pri načrtovanju neprekinjenega poslovanja je pomembna izvedba analiz, najpomembnejši sta dve: analiza tveganj in analiza vplivov na poslovanje.

Analiza tveganj pove, kaj se lahko zgodi organizaciji in kateri dogodki lahko katastrofalno vplivajo na poslovanje.

Z analizo vplivov na poslovanje organizacija ugotovi, v kakšnem času in obsegu mora pričeti ponovno poslovati, po nastopu krizne situacije, da se bo izognila večini velikih vplivov na poslovanje. To so podatki, ki jih zna opredeliti poslovni del organizacije. Največjo napako naredijo tiste organizacije, ki analizo vplivov na poslovanje izvedejo v oddelku informacijske tehnologije. IT oddelek sam po sebi ne zagotavlja osnovnih storitev organizacije, zato je analiza vplivov na poslovanje na tem nivoju nesmiselna. IT oddelek je tisti, ki mora dobiti vse parametre delovanja ob krizi in na primeren način zagotoviti njihovo izvajanje.

Kljub temu, da je analiza vplivov na poslovanje subjektivna ocena vsakega posameznika, izkušeni izvajalci ne dovolijo, da se nekateri podatki premočno in drugi preblago ocenijo. Z navzkrižnimi vprašanji in s povezovanjem odgovorov dosežejo tisto stopnjo, ki je najprimernejša za organizacijo.

Ker pa je svet dinamičen, samo z rednim testiranjem in preverjanjem načrtov neprekinjenega poslovanja, organizacija doseže višji nivo pripravljenosti. Kot povsod tudi tu velja: popolna varnost ne obstaja.

Avtor: Alenka Glas, Unistar LC d.o.o.