Veliko podjetij se pri digitalni preobrazbi poslovanja sooča s težavami

Skoraj tretjini podjetij primanjkuje ustreznih kadrov ali znanj, potrebnih za digitalno preobrazbo

Poslovno strategijo za digitalno preoblikovanje poslovanja podjetja ima izdelano in tudi s strani vodstva potrjeno 17 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi. Med malimi podjetji (glede na število zaposlenih in samozaposlenih) ima tako strategijo 14 % podjetij, med srednje velikimi 29 % in med velikimi 48 %.

Pri prehajanju na digitalno poslovanje se spopada z različnimi težavami 60 % podjetij: 58 % majhnih, 68 % srednje velikih in 73 % velikih podjetij. Med podjetji v proizvodnih dejavnostih jih ima tovrstne težave 63 %, med podjetji v storitvenih dejavnostih pa 57 %.

32 % podjetij ima tovrstne težave zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov ali znanja, 31 % zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, 30 % zato, ker vodenja podjetja ali poslovanja ne morejo hitro prilagajati spremembam v okolju (ni npr. mogoče eksperimentirati z uporabo digitalnih tehnologij), 27 % zato, ker je v podjetju preveč nasprotujočih si prednostnih nalog, 23 % zato, ker vodilni kadri v podjetju, odgovorni za ključne procese, pomanjkljivo poznajo zmožnosti digitalnih tehnologij, 22 % zato, ker poslovni procesi znotraj podjetja niso povezani, 17 % podjetij pa zato, ker zaposleni ali vodilni ne kažejo pripravljenosti za tovrstne spremembe v podjetju.

28 % podjetij prehaja na digitalno poslovanje brez težav (29 % majhnih, 27 % srednje velikih in 23 % velikih podjetij). 46 % podjetij pa meni, da digitalna preobrazba ni bistvena za uspešno poslovanje podjetja (49 % majhnih, 33 % srednje velikih in 19 % velikih podjetij).

Največ podjetij ne glede na velikost ima pri digitalnem preoblikovanju težave zato, ker jim primanjkuje ustreznih kadrov ali znanj. S to težavo se je namreč spopadalo 30 % majhnih, 42 % srednje velikih in polovica velikih podjetij. Med majhnimi podjetji je bila pogosta težava tudi pomanjkanje finančnih sredstev (30 %), med srednje velikimi in velikimi podjetjih pa to, da vodenja podjetja ali poslovanja v podjetju ni mogoče hitro prilagajati spremembam v okolju (37 % srednje velikih in 43 % velikih podjetij).

Tehnologije za prepoznavanje predmetov ali oseb – najpogosteje uporabljene tehnologije umetne inteligence

Umetna inteligenca, ki je lahko le programska oprema (npr. sistem za prepoznavanje obrazov) ali pa je vgrajena v napravo (npr. avtonomni robot), omogoča sistemom, da zaznavajo okolje, da obdelajo, kar zaznajo, da rešijo problem, pri čemer ravnajo v skladu z določenim ciljem. Računalnik sprejema podatke, ki so lahko vnaprej pripravljeni, ali pa jih zbere sam s senzorji, npr. s kamero, jih obdela in se na podlagi podatkov odzove. Sistemi, ki delujejo na podlagi umetne inteligence, lahko analizirajo učinke svojih predhodnih dejanj in na podlagi teh analiz do določene mere samostojno prilagajajo svoje vedenje.

Tehnologije umetne inteligence uporablja 12 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi ali samozaposlenimi: med majhnimi podjetji je takih 9 %, med srednje velikimi 20 % in med velikimi 36 % podjetij. Z vidika dejavnosti podjetij je med podjetji v proizvodnih dejavnostih 9 % takih, ki uporabljajo tehnologije umetne inteligence, med podjetji v storitvenih dejavnostih pa 14 %.

Najpogosteje uporabljene tehnologije umetne inteligence so tehnologije za prepoznavanje predmetov ali oseb (npr. računalniški vid, strojni vid), ki na podlagi slike prepoznajo izdelek, prstni odtis, obraz, objekt. Take tehnologije uporablja 8 % podjetij. Strojno učenje (to je metoda, ki se uporablja za analizo ali napovedovanje podatkov) uporabljajo 3 % podjetij; enak delež podjetij (3 %) uporablja tehnologije, ki generirajo pisani ali govorjeni jezik (generiranje naravnega jezika); 2 % podjetij uporabljata tehnologije, ki avtomatizirajo različne delovne tokove ali nudijo pomoč pri odločanju. Po 1 % podjetij uporablja naslednje tehnologije umetne inteligence: tehnologije, ki analizirajo pisane jezike (besedilno rudarjenje), tehnologije, ki pretvarjajo govorjeni jezik v strojno berljiv format (prepoznavanje govora) in tehnologije, ki omogočajo fizično gibanje strojev z avtonomnim odločanjem na podlagi opazovanja okolice, npr. avtonomnim robotom, samovozečim vozilom, avtonomnim dronom.

Programsko opremo ali sisteme umetne inteligence uporablja največ podjetij za zaščito in varno uporabo IKT

Podjetja uporabljajo programsko opremo ali sisteme umetne inteligence za različne namene v različnem obsegu: 68 % podjetij jih uporablja za zaščito in varno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (npr. biometrične metode, strojno učenja za odkrivanje in preprečevanje kibernetskih napadov), 26 % za namene trženja ali prodajo (npr. za profiliranje strank, za analizo trga), 25 % v proizvodnem procesu (npr. za klasifikacijo izdelkov na podlagi računalniškega vida, prediktivno vzdrževanje), 20 % za namene upravljanja podjetja (npr. za prodajne ali poslovne napovedi), 14 % za organizacijo poslovne administracije (npr. za avtomatizirano planiranje ali načrtovanje), 9 % v logistiki (npr. za optimizacijo poti, napovedovanje zalog) in 3 % za upravljanje človeških virov ali v postopku zaposlovanja (npr. za predizbiro kandidatov, prijavljenih na razpis za prosto delovno mesto).

Večina podjetij uporablja kupljeno komercialno programsko opremo ali sistem umetne inteligence

Podjetja, ki uporabljajo programsko opremo ali sisteme umetne inteligence, so to opremo oz. sisteme pridobili na različne načine: 76 % podjetij je komercialno programsko opremo ali sistem kupilo (v tem podatku je upoštevana tudi tista, ki je bila že vgrajena v kupljen izdelek ali sistem); 36 % podjetij uporablja programsko opremo ali sistem umetne inteligence, ki so ju zanje razvili ali prilagodili njihovim potrebam zunanji izvajalci, v 35 % podjetjih so komercialno programsko opremo ali sistem prilagodili potrebam podjetja zaposleni v podjetju (lahko zaposleni v matičnem ali povezanih podjetjih), v 27 % podjetjih so jo razvili zaposleni v podjetju (lahko zaposleni v matičnem ali povezanih podjetjih) in prav tako v 27 % podjetjih so odprtokodno programsko opremo ali sistem prilagodili potrebam podjetja zaposleni v podjetju (lahko zaposleni v matičnem ali povezanih podjetjih).

Visoki stroški in pomanjkanje ustreznega znanja – najpogostejša razloga, da se nekatera podjetja ne odločijo za uporabo tehnologij umetne inteligence

88 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi torej tehnologij umetne inteligence ni uporabljalo; 7 % podjetij izmed teh je pretehtalo možnosti, da bi uporabljalo katero od teh tehnologij, a se za to ni odločilo. Med majhnimi podjetji je bilo takih 6 %, med srednje velikimi 10 % in med velikimi 19 %. Med podjetji v proizvodnih dejavnostih je bilo takih podjetij 7 % in med podjetji v storitvenih dejavnostih prav tako 7 %.

Omenjena podjetja se za uporabo tehnologij umetne inteligence niso odločila (a so to možnost pretehtala), iz naslednjih razlogov: 67 % teh podjetij se zdijo stroški previsoki, v 63 % teh podjetij primanjkuje ustreznega strokovnega znanja, v 58 % podjetij je obstoječa oprema (programska opreme ali sistema) nezdružljiva s tehnologijo umetne inteligence, 51 % jih ima težave z razpoložljivostjo ali kakovostjo podatkov, ki jih potrebujejo tehnologije umetne inteligence, 25 % podjetij meni, da pravne posledice uporabe niso dovolj jasne (npr. glede odgovornosti za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe umetne inteligence), 23 % jih ima pomisleke v zvezi s kršitvijo zaščite podatkov in zasebnosti, prav toliko (23 %) jih meni, da tehnologije umetne inteligence niso uporabne za podjetje. 16 % podjetij ima etične pomisleke.

Družbene medije uporablja skoraj šest od desetih podjetij

Dostop do interneta za službene namene ima v obravnavanih podjetjih 58 % zaposlenih in samozaposlenih; 58 % v majhnih, 56 % v srednje velikih in 60 % v velikih podjetij. Prenosne naprave za službene namene (npr. prenosni, tablični računalnik ali pametni telefon), ki omogočajo dostop do interneta prek mobilnih telefonskih omrežij, so omenjena podjetja dodelila 36 % zaposlenih in samozaposlenih.

94 % podjetij dostopa do interneta prek fiksne širokopasovne povezave. 15 % jih uporabljala fiksne internetne povezave, katerih največja pogodbeno zagotovljena hitrost je manj kot 30 Mbit/s, 30 % vsaj 30, vendar manj kot 100 Mbit/s, 37 % vsaj 100, vendar manj kot 500 Mbit/s, 7 % vsaj 500 Mbit/s, vendar manj kot 1 Gbit/s in 10 % vsaj 1 Gbit/s.

59 % podjetij uporablja družbene medije: 56 % majhnih, 68 % srednje velikih in 90 % velikih podjetij. 57 % podjetij uporablja družabna omrežja (npr. Facebook, LinkedIn), 29 % spletne strani za delitev multimedijskih vsebin (npr. Instagram, YouTube), 11 % pa jih ima svoj blog ali mikroblog (npr. na Twitterju). 68 % podjetij, ki uporabljajo družbene medije, jih ni začela uporabljati zaradi epidemije covida-19 in jih zaradi nje tudi ni uporabljalo v večji meri. 15 % jih je začasno povečalo uporabo družbenih medijev, 17 % pa jih je začelo družabne medije trajno uporabljati ali pa jih uporabljajo v večji meri.

• Druge spremembe v letu 2020:
• V skoraj četrtini podjetij (24 %) se je število zaposlenih, ki so imeli oddaljeni dostop do elektronske pošte podjetja povečalo. V 26 % teh podjetij je bilo to popolnoma posledica epidemije covida-19, v 60 % delno, v 14 % podjetij pa na to povečanje ni vplivala epidemija.
• V četrtini podjetij (25 %) se je povečalo število zaposlenih, ki so imeli oddaljeni dostop do drugih sistemov podjetja, npr. do datotek, programov. V 33 % teh podjetjih je bilo to popolnoma posledica epidemije; v 58 % delno, v 9 % podjetjih pa povečanja ni povzročila epidemija.
• V skoraj polovici podjetij (48 %) se je povečalo število videosestankov, npr. z uporabo programov Skype, Zoom, MS Teams. V 57 % teh podjetij je bilo to popolnoma posledica epidemije covida-19, v 41 % podjetjih deloma, v 2 % podjetij pa se ni povečalo zaradi epidemije.

METODOLOŠKO OPOZORILO

Objavljeni podatki so ocene, pridobljene z raziskovanjem na vzorcu, ki predstavlja podjetja z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi. Podjetja so lahko sestavljena iz ene ali več pravnih enot. V raziskovanje v letu 2021 so bila vključena tudi podjetja v dejavnosti 75 – Veterinarstvo. Zato podatki niso primerljivi z rezultati iz prejšnjih let, saj je s tem prišlo do preloma v časovni vrsti podatkov. 

Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Za vsebino te objave je odgovoren izključno SURS. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za uporabo navedenih informacij.