Postani Morilec v Parizu: Opis Assassin’s Creed Unity

Od prve igre Assassin’s Creed nas loči že sedem let, medtem pa je izšlo kar osem večjih iger iz franšize. Dve sta izšli letos, ena za prejšnjo generacijsko konzolo, ki je direktno nadaljevanje lanskoletnega Black Flaga, in naslednji generacijski Unity, narejen za PS4, Xbox One in PC. Skozi leta je serija postala repetitivna in dolgočasna, zato smo pričakovali, da bodo za naslednjo generacijo popravili stare zamere in naredili nekaj novega. Jim je uspelo?

Igraš kot Arno, po obnašanju Eziu podoben moški v zgodnjih dvajsetih. Ko mu umorijo krušnega očeta in ga okrivijo, se odloči maščevati za očetovo smrt in se pridružiti morilcem (assassinom). Da, sliši se slabo in klišejsko, a je zgodba solidna in primerljiva s kakšnim poletnim filmskih blockbusterjem. Osebe se dobro zaigrane in odlično zmodelirane ter animirane (tukaj se že opazi next-gen grafika), tako da so polne življenja in poboljšajo izkušnjo. Malce moteče je edino, da govorijo v angleškem naglasu, čeprav se igra dogaja v Parizu. Edina resna zamera glede zgodbe je izključitev modernih igralnih sekcij, ki so bile prisotne v vseh igrah doslej. V lanskem Black Flagu je bilo zabavno špijonariti po ogromni korporaciji, prav tako je bilo zanimivo ugotavljati, kakšna zarota se dogaja Desmondu v prvem Assassin’s Creedu ali celo igranje in plezanje po modernih nebotičnikih v tretjem Assasin’s Creedu. Zdaj tega več ni, razen v nekaj kratkih neinteraktivnih filmčkih.

Največja zvezda Assassin’s Creedov sta vedno bila zgodovinski čas in lokacija. Tokrat je lokacija Pariz, kot že najbrž veste, in je po mojem mnenju najlepše mesto v seriji. Količina detajlov in ljudi na ulici je ogromna, resnično se počutiš kot v pravem historičnem mestu. Skozi nekaj dogodkov še obiščete mesto v drugih časovnih lokacijah, na primer med gradnjo kipa svobode ali drugo svetovno vojno, in tudi te scene so paša za oči. Bi pohvalil Ubisoft, a so grafične zahteve ogromne in igra tudi na močnejših napravah teče hitro kot polž, z ogromno zatiki, upočasnitvami in drugimi hrošči (nekaj so jih že popravili s kar giga velikim popravkom). Igra bi nujno potrebovala malce daljši razvojni cikel, da pokrpajo takšne nemarnosti, a se je Ubisoftu mudilo igro izdati do božičnih praznikov.

Samo igranje je po mojem mnenju precej izboljšano. Parkur ima zdaj dve stanji: plezanje navzgor in plezanje navzdol, kar izboljša navigacija Pariza. Iz boja so izrezali instantna pokončanja ob protinapadu, tako da je bojevanje zdaj veliko težje, sploh ko te obkroži več ljudi naenkrat. Še vedno je lahko pobegniti z uporabo dimnih bomb, a je pohvalno, da so obtežili boj in tokrat končno dali več poudarka na skrivalniški pristop. Ne le to, po sedmih letih so končno (!) dodali gumb, s katerim počepneš! Tudi misije so zdaj celo osredotočene na umore, namesto vsega drugega (piratstva, sodelovanja v vojnah). Ne le to, ponavadi imaš na voljo več različnih načinov, kako se nekoga odkrižati. Lahko prideš in vse ubiješ, lahko se previdno skrivaš ali pa najdeš kakšen drug način, recimo se skriješ v spovednici in počakaš, da se bo tarča hotela izpovedat. Pohvalno!

Na voljo imaš tudi ogromno opreme. Skozi glavni meni lahko kupuješ razna orožja z različnimi lastnostmi, od enoročnih sabelj do dvoročnih težkih sekir, macol, pušk, pištol, sulic in vsakršnih drugih orožij, ki so jih uporabljali v tistem času. Enako velja za opremo in oblačila, saj lahko Arna oblačiš, kakor hočeš, in celo spreminjaš barvo oblačil. Nekatera oblačila so le kozmetična, druga pa ti dajo več zaščite, a te hitreje zaznajo oziroma si težji. Večina opreme se odklepa skozi misije oziroma si jih kupiš z denarjem, ki jih prejmeš od misij. Obstaja pa tudi, hm, »hack« gumb? Smo pristali v Watch Dogsu? Ne, ampak Ubisoft je naredil še eno neumnost in dodal mikrotransakcije v polnocenovno igro. To je izjemno pohlepno, a me ne moti tako, saj lahko robo odkleneš skozi igro. Bolj me moti, da je v igri kopica skrinj, ki so zaklenjene, dokler si ne snameš nekakšne aplikacije na mobilni telefon in tam odigraš bedne miniigrice oziroma greš na spletno stran, kjer počneš enako. Torej – narediti moraš stvari izven igre, da odkleneš zaklade v igri. Sliši se mogoče zanimivo, a je izjemno nadležno in napol delujoče.

Zgodbovne vsebine je nekje za petnajst ur, je pa, tako kot ponavadi, še ogromno dodatne vsebine. Tokrat na srečo ne le »fetch questov«, kjer nabiraš predmete (čeprav jih je še vedno obilo, če vas to osrečuje), ampak tudi kaj bolj zanimivega, na primer »murder mystery«. V teh stranskih misijah, ki jih je obilo, moraš analizirati sceno umora, najti dokaze in ugotoviti, kdo je morilec. Nič pretresljivo težkega, saj je osumljenec včasih samo en in so vsi dokazi jasno označeni, a veliko boljše kot nabiranje stotih peres in prijetno razgiba igro.

Najboljša stranska vsebina in ogromna dodatna vrednost igre je sodelovalno (co-op) igranje, ki podpira do štiri osebe. Te misije so ponavadi enako razgibane kot glavne, saj morate skupaj rešiti osebe, ubiti več tarč naenkrat, se skrivati, bojevati, tekmovati proti časovnim omejitvam, krasti in še več. Prav navdušujoče je videti štiri morilce, ki tekajo po strehah prelestnega Pariza. Tudi ta način obsega ogromno nalog, ki so še bolj zabavne, če jih igrate s prijatelji. Če nihče od vaših prijateljev nima igra, ne skrbite, saj spletni »co-op« deluje fantastično – v roku par sekund sem bil povezan z naključno osebo, ki je ponavadi igrala enako dobro kot jaz, brez kakšnih motenj s povezavo.

Igra me je prijetno presenetila. Po slabih ocenah skupnosti sem pričakoval še en obupen izdelek tipa Watch Dogs, ampak Assassin’s Creed Unity je precej zabaven. Muči ga še veliko tehničnih napak, ki jih bodo kmalu najbrž odpravili, idiotizem Ubisofta se včasih kaže v zaklenjeni vsebini in nekatere misije so še vedno podobne preteklim Assassin’s Creedom, ki smo se jih že prenajedli. Zato tudi slabša ocena, ki jo lahko malce zvišate, če bodo v času objave opisa igro že pokrpali. Se pa opazi, da se razvijalci trudijo razvijati igro v boljšo izkušnjo in da so zavili v pravo smer z odprtim pristopom do umorov, dodelanim skrivanjem in sodelovalnimi misijami. Upam, da bodo v naslednjem še bolj odprli misije in nam dali več opcij, kako ubiti svojo tarčo. Aja, in si vzeli več časa, da pokrpajo vse tehnične težave in še bolj razgibali igro.

Ocena: 75/100

Plusi:

– eno izmed najlepših mest v igrah, oziroma podoba nasploh,

– več poudarka na skrivanju,

– »co-op« misije.

Minusi:

– brez modernih/futurističnih igralnih sekcij in zgodbe,

– tehnične težave,

– mikrotransakcije in razne druge Ubisoftove neumnosti.