Vreme
Slovenija, SI | 16°C oblačno | |
Veter
2 km/h, NE
Vlažnost
90%
Pritisk
1019 mbar
|
Dan | Pog. | Temp. | Veter | Vlažnost | PritiskPrit. |
---|---|---|---|---|---|
sre maj 8 | 15/12°C | 6 km/h, E | 94% | 1019 mbar | |
čet maj 9 | 19/10°C | 15 km/h, ENE | 44% | 1021 mbar | |
pet maj 10 | 20/11°C | 13 km/h, E | 41% | 1021 mbar | |
sob maj 11 | 21/12°C | 11 km/h, E | 41% | 1020 mbar | |
ned maj 12 | 22/15°C | 7 km/h, ESE | 44% | 1017 mbar |
Vremenska napovedSreda, 8.5.2024 ob 13hNAPOVED ZA SLOVENIJO - povzetekPopoldne bo pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami. Pihal bo severovzhodnik, Primorskem zvečer burja. Jutri se bo razjasnilo, vetrovno bo. NAPOVED ZA SLOVENIJOPopoldne bo pretežno oblačno, največ jasnine bo ob morju. Pojavljale se bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Pihal bo severovzhodni veter, zvečer na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 13 do 19, na Primorskem do 22 °C. Ponoči bodo padavine povsod ponehale. Burja na Primorskem se bo nekoliko okrepila. Jutri se bo postopno razjasnilo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne od 17 do 21 na Primorskem do okoli 24 °C. OBETIV petek in soboto bo delno jasno, veter bo oslabel. Nekoliko topleje bo. VREMENSKA SLIKANad zahodno in srednjo Evropo se krepi območje visokega zračnega tlaka. V višinah se nad nami še zadržuje razmeroma hladen in vlažen zrak. NAPOVED ZA SOSEDNJE POKRAJINEPopoldne bo ob severnem Jadranu deloma jasno in večinoma suho. Drugod bo še nestanovitno s krajevnimi plohami in posameznimi nevihtami. Jutri se bo postopno razjasnilo, ob severnem Jadranu bo pihala šibka do zmerna, v Kvarnerju tudi močna burja. Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje 2024-05-08 12:36 |
Datum | Vreme | Min. temp | Max. temp | Vlažnost | Pritisk | |
---|---|---|---|---|---|---|
08.05.2024 | rahel dež | 11°C | 17°C | 83% | 1009mbar | |
09.05.2024 | pretežno oblačno | 10°C | 20°C | 51% | 1021mbar | |
10.05.2024 | jasno | 7°C | 21°C | 41% | 1020mbar | |
11.05.2024 | pretrgana oblačnost | 8°C | 22°C | 43% | 1020mbar | |
12.05.2024 | rahel dež | 9°C | 23°C | 58% | 1017mbar | |
13.05.2024 | rahel dež | 11°C | 18°C | 82% | 1014mbar | |
14.05.2024 | rahel dež | 12°C | 18°C | 71% | 1009mbar | |
15.05.2024 | močan dež | 13°C | 14°C | 97% | 1010mbar | |
16.05.2024 | rahel dež | 13°C | 20°C | 94% | 1009mbar | |
17.05.2024 | rahel dež | 13°C | 18°C | 92% | 1015mbar | |
18.05.2024 | rahel dež | 11°C | 21°C | 75% | 1018mbar | |
19.05.2024 | rahel dež | 14°C | 20°C | 69% | 1016mbar | |
20.05.2024 | rahel dež | 15°C | 20°C | 90% | 1015mbar | |
21.05.2024 | dež | 14°C | 16°C | 82% | 1012mbar | |
22.05.2024 | dež | 12°C | 14°C | 98% | 1004mbar |
Onesnaževalci zraka
Delci PM10 in PM2,5 so mikroskopsko majhni drobci trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku. Delci PM10 so delci z velikostjo od 0 do 10 mikrometra, delci PM2,5 pa delci z velikostjo od 0 do 2,5 mikrometra. Delci med drugim vključujejo prah, dim, saje, delce iz obrabe pnevmatik ter cestišča, delce prsti. Učinek delcev na naše zdravje in okolje je odvisen od njihove velikosti in sestave. Manjši delci so zdravju bolj škodljivi. Do prekomerne onesnaženosti zraka z delci prihaja predvsem pozimi.
Delci PM10, PM2,5 se uvrščajo glede na izvor med:
- primarne delce (so posledica neposredne emisije prahu v zrak, npr. iz izpuha vozila pri izgorevanju dizelskega goriva, iz dimnika pri kurjenju lesa, premoga,…) in
- sekundarne delce,
- ki nastajajo kot posledica kemijskih reakcij med predhodniki sekundarnih delcev kot so: dušikovi oksidi (NOx), žveplov dioksid (SO2), amonijak (NH3) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC);
- za sekundarne delce štejejo tudi delci, ki so se kot odložili na tla in se ponovno dvignejo v zrak, npr. kot posledica prometa ali vetra (resuspenzija delcev).
Na delce so lahko vezane številne škodljive in strupene snovi, kar je odvisno od vira delcev:
- težke kovine (kadmij, arzen, barij, svinec, cink, živo srebro, nikelj, itd.), takšni delci so bolj toksični in povzročijo močnejšo vnetno reakcijo v organizmu,
- policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): nekateri od njih so rakotvorni in poškodujejo dedni material.
Prizemni ozon (O3)
Ozon sestavljajo trije atomi kisika.
V stratosferi, to je višje ležeča plast ozračja, nas ozon ščiti pred nevarnim ultravijoličnim sevanjem Sonca.
V najnižji plasti ozračja, v troposferi, je ozon pomembno onesnaževalo (prizemni ozon), ki negativno vpliva na zdravje ljudi in škodi ekosistemom. Onesnaževalo prizemni ozon (O3) je močan in agresiven oksidant. Visoka koncentracija prizemnega ozona v zunanjem zraku lahko razjeda materiale, zgradbe in živo tkivo.
Prizemni ozon (O3) škodi tudi rastlinam, posledica je manjši kmetijski pridelek in manjši prirast gozda. V človeškem telesu povzroča vnetje pljuč in bronhijev. Ob izpostavljenosti ozonu se naše telo bojuje proti vstopu ozona v naša pljuča. Ta refleks zmanjšuje količino vdihanega kisika. Manj vdihanega kisika pa pomeni, da mora naše srce več delati.