Vreme
| Slovenija, SI | 7°C oblačno | |
|
Veter
4 km/h, NW
Vlažnost
88%
Pritisk
1021 mbar
|
||
| Dan | Pog. | Temp. | Veter | Vlažnost | PritiskPrit. |
|---|---|---|---|---|---|
| pet mar 13 | 16/8°C | 10 km/h, SSW | 55% | 1017 mbar | |
| sob mar 14 | 10/7°C | 19 km/h, SW | 78% | 1006 mbar | |
| ned mar 15 | 15/9°C | 9 km/h, E | 50% | 1010 mbar | |
| pon mar 16 | 12/7°C | 8 km/h, E | 62% | 1016 mbar | |
| tor mar 17 | 9/4°C | 6 km/h, ESE | 62% | 1021 mbar |

Vremenska napovedČetrtek, 12.3.2026 ob 17hNAPOVED ZA SLOVENIJO - povzetekPonoči bodo plohe ponehale, pričelo se bo delno jasniti. Jutri bo deloma sončno s kakšno ploho na jugu države. NAPOVED ZA SLOVENIJOZvečer se bodo še pojavljale plohe, tu in tam lahko tudi zagrmi. Ponoči bodo padavine povsod ponehale, proti jutru se bo pričelo delno jasniti. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, v alpskih dolinah malo pod 0 °C. Jutri bo delno jasno z nekaj kopaste oblačnosti, predvsem na jugu bo nastala kakšna ploha. Najvišje dnevne temperature bodo od 12 do 17 °C. OBETIV soboto in nedeljo bo deloma sončno z občasno povečano oblačnostjo. Čez dan bodo nastajale krajevne plohe, ki bodo pogostejše na zahodu države. Več jih bo v soboto, ko bo pihal tudi jugozahodni veter. V ponedeljek se bo pooblačilo, padavine bodo čez dan od severa zajele vso državo. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem burja. Ohladilo se bo. VREMENSKA SLIKANad južnim delom Evrope prevladuje območje visokega zračnega tlaka, nad Ligurskim in Tirenskim morjem pa je plitev ciklon. Oslabljena vremenska motnja se zadržuje nad srednjo Evropo in Alpami in bo danes oslabljena nekoliko vplivala tudi na vreme v Sloveniji. NAPOVED ZA SOSEDNJE POKRAJINEZvečer se bodo še pojavljale plohe, vmes bo tudi kakšna nevihta. Ponoči bodo plohe ponehale, proti jutru se bo pričelo delno jasniti. Jutri bo delno jasno. Nekaj več oblačnosti bo občasno predvsem južno od nas, kjer bo nastalo nekaj ploh. Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje 2026-03-12 17:05 |

| Datum | Vreme | Min. temp | Max. temp | Vlažnost | Pritisk | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 13.03.2026 | ![]() |
rahel dež | 7°C | 16°C | 61% | 1018mbar |
| 14.03.2026 | ![]() |
rahel dež | 5°C | 13°C | 76% | 1007mbar |
| 15.03.2026 | ![]() |
rahel dež | 6°C | 15°C | 61% | 1010mbar |
| 16.03.2026 | ![]() |
rahel dež | 7°C | 13°C | 63% | 1015mbar |
| 17.03.2026 | ![]() |
dež | 5°C | 8°C | 76% | 1021mbar |
| 18.03.2026 | ![]() |
rahel dež | 2°C | 9°C | 49% | 1018mbar |
| 19.03.2026 | ![]() |
rahel dež | 3°C | 9°C | 52% | 1017mbar |
| 20.03.2026 | ![]() |
pretežno oblačno | 0°C | 9°C | 50% | 1015mbar |
| 21.03.2026 | ![]() |
rahel dež | 2°C | 9°C | 56% | 1017mbar |
| 22.03.2026 | ![]() |
delno oblačno | 1°C | 10°C | 49% | 1017mbar |
| 23.03.2026 | ![]() |
rahel dež | 2°C | 13°C | 46% | 1014mbar |
| 24.03.2026 | ![]() |
oblačno | 4°C | 12°C | 60% | 1015mbar |
| 25.03.2026 | ![]() |
rahel dež | 6°C | 11°C | 67% | 1015mbar |
| 26.03.2026 | ![]() |
rahel dež | 8°C | 12°C | 74% | 1020mbar |
| 27.03.2026 | ![]() |
rahel dež | 8°C | 14°C | 58% | 1014mbar |


Onesnaževalci zraka
Delci PM10 in PM2,5 so mikroskopsko majhni drobci trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku. Delci PM10 so delci z velikostjo od 0 do 10 mikrometra, delci PM2,5 pa delci z velikostjo od 0 do 2,5 mikrometra. Delci med drugim vključujejo prah, dim, saje, delce iz obrabe pnevmatik ter cestišča, delce prsti. Učinek delcev na naše zdravje in okolje je odvisen od njihove velikosti in sestave. Manjši delci so zdravju bolj škodljivi. Do prekomerne onesnaženosti zraka z delci prihaja predvsem pozimi.
Delci PM10, PM2,5 se uvrščajo glede na izvor med:
- primarne delce (so posledica neposredne emisije prahu v zrak, npr. iz izpuha vozila pri izgorevanju dizelskega goriva, iz dimnika pri kurjenju lesa, premoga,…) in
- sekundarne delce,
- ki nastajajo kot posledica kemijskih reakcij med predhodniki sekundarnih delcev kot so: dušikovi oksidi (NOx), žveplov dioksid (SO2), amonijak (NH3) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC);
- za sekundarne delce štejejo tudi delci, ki so se kot odložili na tla in se ponovno dvignejo v zrak, npr. kot posledica prometa ali vetra (resuspenzija delcev).
Na delce so lahko vezane številne škodljive in strupene snovi, kar je odvisno od vira delcev:
- težke kovine (kadmij, arzen, barij, svinec, cink, živo srebro, nikelj, itd.), takšni delci so bolj toksični in povzročijo močnejšo vnetno reakcijo v organizmu,
- policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): nekateri od njih so rakotvorni in poškodujejo dedni material.
Prizemni ozon (O3)
Ozon sestavljajo trije atomi kisika.
V stratosferi, to je višje ležeča plast ozračja, nas ozon ščiti pred nevarnim ultravijoličnim sevanjem Sonca.
V najnižji plasti ozračja, v troposferi, je ozon pomembno onesnaževalo (prizemni ozon), ki negativno vpliva na zdravje ljudi in škodi ekosistemom. Onesnaževalo prizemni ozon (O3) je močan in agresiven oksidant. Visoka koncentracija prizemnega ozona v zunanjem zraku lahko razjeda materiale, zgradbe in živo tkivo.
Prizemni ozon (O3) škodi tudi rastlinam, posledica je manjši kmetijski pridelek in manjši prirast gozda. V človeškem telesu povzroča vnetje pljuč in bronhijev. Ob izpostavljenosti ozonu se naše telo bojuje proti vstopu ozona v naša pljuča. Ta refleks zmanjšuje količino vdihanega kisika. Manj vdihanega kisika pa pomeni, da mora naše srce več delati.




















