Vreme
Slovenija, SI | 32°C jasno | |
Veter
5 km/h, WSW
Vlažnost
52%
Pritisk
1015 mbar
|
Dan | Pog. | Temp. | Veter | Vlažnost | PritiskPrit. |
---|---|---|---|---|---|
sob jul 27 | 32/22°C | 10 km/h, SW | 47% | 1015 mbar | |
ned jul 28 | 34/20°C | 18 km/h, ENE | 35% | 1018 mbar | |
pon jul 29 | 26/18°C | 8 km/h, E | 45% | 1022 mbar | |
tor jul 30 | 27/18°C | 6 km/h, ESE | 38% | 1019 mbar | |
sre jul 31 | 32/23°C | 5 km/h, SSW | 30% | 1013 mbar |
![](https://racunalniske-novice.com/wp-content/uploads/2021/08/logoC4C-LIFE-MOP_dark-1.png)
Vremenska napovedSobota, 27.7.2024 ob 13hNAPOVED ZA SLOVENIJO - povzetekPopoldne bo jasno in vroče. Jutri bo sprva sončno in vroče, popoldne in zvečer bodo plohe in nevihte. NAPOVED ZA SLOVENIJOPopoldne bo večinoma jasno. Najvišje dnevne temperature bodo od 29 do 34 °C. Jutri bo sončno in vroče. Popoldne bodo na severu nastajale plohe in nevihte, ki se bodo proti večeru razširile nad večji del Slovenije. Nevihte bo spremljal okrepljen severovzhodnik. Na Primorskem bo pihala burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, na severozahodu okoli 13, najvišje dnevne od 29 do 36 °C. OPOZORILONa Primorskem je velika požarna ogroženost naravnega okolja. OBETIV ponedeljek zjutraj bo predvsem na severu nekaj oblačnosti, še bo nastala kakšna ploha. Čez dan se bo razjasnilo. Pihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem burja, ki bo postopno slabela. V torek bo pretežno jasno. VREMENSKA SLIKANad večjim delom Sredozemlja, Balkana in severovzhodne Evrope še vztraja območje visokega zračnega tlaka. Nad Skandinavijo je ciklon z vremensko fronto, ki valovi prek srednje Evrope, severno od Alp, do Atlantika. V višinah k nam od jugozahoda doteka topel in dokaj suh zrak. NAPOVED ZA SOSEDNJE POKRAJINEPopoldne bo precej jasno, v Alpah bo možna kakšna ploha in nevihta. Jutri bo sprva sončno in vroče. Popoldne bodo v Alpah nastajale plohe in nevihte, ki se bodo proti večeru razširile tudi na sosednje pokrajine. Pozno popoldne in zvečer bo zapihal severovzhodni veter, v Kvarnerju zmerna burja. Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje 2024-07-27 13:19 |
![](https://racunalniske-novice.com/wp-content/uploads/2021/08/logoC4C-LIFE-MOP_dark-1.png)
Datum | Vreme | Min. temp | Max. temp | Vlažnost | Pritisk | |
---|---|---|---|---|---|---|
27.07.2024 | ![]() |
jasno | 17°C | 32°C | 52% | 1015mbar |
28.07.2024 | ![]() |
močan dež | 18°C | 34°C | 40% | 1017mbar |
29.07.2024 | ![]() |
jasno | 18°C | 28°C | 43% | 1021mbar |
30.07.2024 | ![]() |
jasno | 14°C | 28°C | 39% | 1019mbar |
31.07.2024 | ![]() |
jasno | 15°C | 31°C | 33% | 1013mbar |
01.08.2024 | ![]() |
dež | 18°C | 33°C | 35% | 1009mbar |
02.08.2024 | ![]() |
dež | 18°C | 27°C | 61% | 1011mbar |
03.08.2024 | ![]() |
jasno | 17°C | 31°C | 42% | 1009mbar |
04.08.2024 | ![]() |
rahel dež | 18°C | 32°C | 40% | 1006mbar |
05.08.2024 | ![]() |
dež | 15°C | 28°C | 50% | 1012mbar |
06.08.2024 | ![]() |
jasno | 18°C | 31°C | 45% | 1008mbar |
07.08.2024 | ![]() |
dež | 18°C | 31°C | 37% | 1004mbar |
08.08.2024 | ![]() |
rahel dež | 15°C | 25°C | 50% | 1011mbar |
09.08.2024 | ![]() |
rahel dež | 12°C | 25°C | 40% | 1019mbar |
10.08.2024 | ![]() |
jasno | 12°C | 27°C | 35% | 1019mbar |
![](https://racunalniske-novice.com/wp-content/uploads/2021/08/logoC4C-LIFE-MOP_dark-1.png)
![](http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/observ/radar/si0-rm-anim.gif?1722084211)
![](https://racunalniske-novice.com/wp-content/uploads/2021/08/logoC4C-LIFE-MOP_dark-1.png)
Onesnaževalci zraka
Delci PM10 in PM2,5 so mikroskopsko majhni drobci trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku. Delci PM10 so delci z velikostjo od 0 do 10 mikrometra, delci PM2,5 pa delci z velikostjo od 0 do 2,5 mikrometra. Delci med drugim vključujejo prah, dim, saje, delce iz obrabe pnevmatik ter cestišča, delce prsti. Učinek delcev na naše zdravje in okolje je odvisen od njihove velikosti in sestave. Manjši delci so zdravju bolj škodljivi. Do prekomerne onesnaženosti zraka z delci prihaja predvsem pozimi.
Delci PM10, PM2,5 se uvrščajo glede na izvor med:
- primarne delce (so posledica neposredne emisije prahu v zrak, npr. iz izpuha vozila pri izgorevanju dizelskega goriva, iz dimnika pri kurjenju lesa, premoga,…) in
- sekundarne delce,
- ki nastajajo kot posledica kemijskih reakcij med predhodniki sekundarnih delcev kot so: dušikovi oksidi (NOx), žveplov dioksid (SO2), amonijak (NH3) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC);
- za sekundarne delce štejejo tudi delci, ki so se kot odložili na tla in se ponovno dvignejo v zrak, npr. kot posledica prometa ali vetra (resuspenzija delcev).
Na delce so lahko vezane številne škodljive in strupene snovi, kar je odvisno od vira delcev:
- težke kovine (kadmij, arzen, barij, svinec, cink, živo srebro, nikelj, itd.), takšni delci so bolj toksični in povzročijo močnejšo vnetno reakcijo v organizmu,
- policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): nekateri od njih so rakotvorni in poškodujejo dedni material.
Prizemni ozon (O3)
Ozon sestavljajo trije atomi kisika.
V stratosferi, to je višje ležeča plast ozračja, nas ozon ščiti pred nevarnim ultravijoličnim sevanjem Sonca.
V najnižji plasti ozračja, v troposferi, je ozon pomembno onesnaževalo (prizemni ozon), ki negativno vpliva na zdravje ljudi in škodi ekosistemom. Onesnaževalo prizemni ozon (O3) je močan in agresiven oksidant. Visoka koncentracija prizemnega ozona v zunanjem zraku lahko razjeda materiale, zgradbe in živo tkivo.
Prizemni ozon (O3) škodi tudi rastlinam, posledica je manjši kmetijski pridelek in manjši prirast gozda. V človeškem telesu povzroča vnetje pljuč in bronhijev. Ob izpostavljenosti ozonu se naše telo bojuje proti vstopu ozona v naša pljuča. Ta refleks zmanjšuje količino vdihanega kisika. Manj vdihanega kisika pa pomeni, da mora naše srce več delati.