e-bančništvo, e-uprava

Kratek in splošen nasvet za vse tiste, ki ste že slišali za elektronsko bančništvo ali elektronsko upravo, pa ne veste, kaj to za vas v praksi pomeni.
Elektronsko bančništvo pomeni izvajanje določenih (a ne vedno vseh) postopkov med vami in banko preko računalnika. Tako lahko na primer vpogledujemo v stanje ali plačujemo položnice preko računalnika, ne moremo pa na ta način skleniti posojila (lahko samo zaprosimo). Podobno pri e-upravi lahko preko računalnika uveljavljamo različne pravice, vpogledujemo v zemljiško knjigo, oddajamo davčne napovedi, ne moremo pa recimo na tak način pridobiti potnega lista.
In kako se prične naša pot v elektronsko kolaboracijo z državnimi ali bančnimi ustanovami? Glavna stvar je certifikat, elektronska datoteka z našimi podatki, na podlagi katere strežniki v ustanovah (npr. na banki) vedo, da smo mi res pravi klienti. Certifikat pridobimo na banki oz. na spletni strani e-uprave tako, da najprej izpolnimo zahtevek za pridobitev, ki ga podpišemo in odpošljemo ali oddamo na ustanovi. Nato dobimo po pošti ključ, s katerim enostavno s strežnika ustanove prevzamemo naš osebni certifikat. Veljavnost certifikata je ponavadi nekaj let, nakar ga je potrebno na enak način s klikanjem po spletnih straneh ustanove podaljšati.
V postopku nalaganja certifikata na naš računalnik imamo možnost označiti, da je naš zasebni ključ izvozen (exportable). To pomeni, da lahko certifikat kasneje iz našega domačega računalnika prenesemo še na kakšen drug računalnik, npr. na računalnik v službi.
Varnost pri takšnem poslovanju je zelo velika: med našim računalnikom in strežnikom ustanove se vzpostavi varna SSL (Secure Socket Layer) povezava, ki je zakodirana s 128-bitnim ključem – to vidimo po rumeni ključavnici v spletnem brskalniku in po https:// naslovu.
Več o možnih storitvah e-uprave najdete preko povezave http://www.cvi.si.