Preprečevanje zamud pri plačilih
Podjetje SAOP, vodilni ponudnik poslovnih programov za podjetja in javne ustanove, je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predstavil Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih. Več kot 130 udeležencev iz računovodskih servisov, podjetij in javnih ustanov je tako spoznalo nove zakonske zahteve pri spremembah plačilnih rokov ter o obveznih pobotih in protestiranih menicah.
SAOP-jevi strokovnjaki so poleg teoretične razlage novega zakona predstavili tudi načine, kako se bodo novosti v zakonodaji izvajale v praksi in kako poteka izvedba teh postopkov s programoma iCenter in miniMAX. Nadgradnja obeh programov, ki zagotavlja poslovanje v skladu z novim zakonom, je uporabnikom že na voljo, pri čemer je novi zakon že v veljavi od 16. 3. 2011.
Podjetja in javne ustanove ter proizvajalci poslovne programske opreme so imeli za uskladitev poslovanja z Zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih na voljo le slab mesec. V SAOP so s pravočasno implementacijo novih zakonskih zahtev v svoje programe ponovno dokazali, da so zaupanja vreden partner, ki svojim strankam pomaga pri zmanjševanju poslovnih tveganj in zakonsko urejenem poslovanju.
„ V podjetju SAOP smo še pred začetkom veljave Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih uporabnikom zagotovili ustrezno informacijsko podporo pri poslovanju,“ je povedala Liljana Zorn, vodja prodaje iCentra v SAOP. „Za strokovni seminar, na katerem smo predstavili teoretična izhodišča in izvajanje zakona v praksi, smo se odločili predvsem zato, ker je v podjetjih in ustanovah precej nejasnosti v zvezi z novimi zahtevami pri poslovanju z dobavitelji.“
Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih določa najdaljše dovoljene plačilne roke, pri čemer ureja tudi zamude in sankcije za zamudo, saj nespoštovanje plačilnega roka predstavlja prekršek. Pogodbeno dogovorjen najdaljši plačilni rok je 60 dni za podjetja in 30 dni za javne organe. V primeru zamujanja z izpolnjevanjem obveznosti do dobaviteljev, mora dolžnik prijaviti zapadlo obveznost v sistem za večstranske pobote, ki ga upravlja AJPES.
Pomembno novost predstavlja vzpostavitev registra protestiranih menic zaradi neplačila, ki ga prav tako vodi AJPES, in je namenjen informiranju udeležencev na trgu, da dolžnik ne izpolnjuje svojih obveznosti. Udeleženci seminarja so se seznanili tudi z načinom izvajanja nadzora zakona, s prekrški, ki lahko nastanejo pri neizpolnjevanju obveznosti ter odgovornostmi poslovnega subjekta in odgovornih oseb, predstavljene pa so bile tudi pasti pri sklepanju pogodbenih dogovorov.
„Zavedamo se, da novi zakon za uporabnike pomeni dodatno administrativno delo, zato smo veliko naporov vložili v to, da bi bilo izvajanje novih zakonskih obveznosti za uporabnike čimbolj enostavno“, je še dodala Liljana Zorn.
SAOP je uporabnikom iCentra omogočil, da nove postopke, ki jih opredeljuje Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih izvedejo čimbolj enostavno in hitro. Na seminarju so zato predstavili zmožnosti za pripravo avtomatskega prenosa podatkov za obvezni večstranski pobot za AJPES ter pripravo evidenc davka na dodano vrednost pri popravku odbitka DDV po 66.a členu ZDDV-1 ter poročanje DURS-u glede teh popravkov.
Udeleženci seminarja so spoznali še nov pripomoček za prenos saldakontnih podatkov iz enega konta na drugega, ki bistveno poenostavi ta del knjigovodstva, novosti pri izpisovanju zaključnih letnih poslovnih listin ter zmožnosti za obračunavanje davka na dodano vrednost po plačani realizaciji.
Prijavi napako v članku