Agrokultura s pomočjo IT-ja

Da bi lahko odgovorili na rastoče zahteve družbe mora človeštvo najti nove načine večanja rezultatov kmetovanja. Danes se kmetijstvu, ki se odvija s pomočjo informacijske tehnologije odpira pomembna vloga, zgodnji prevzemniki pa bodo imeli koristi od takojšnjih pridobitev, meni Dr. Joseph Reger, glavni tehnološki vodja pri Fujitsu Technology Solutions.

Človeštvo se sprašuje ali obstajajo ovire na poti izvajanja pametnega kmetovanja s pomočjo tehnologije v prihodnosti. Rast svetovnega prebivalstva in vedno večje zanašanje na predpostavko, da bo kmetijstvo zagotovilo nadomestna sredstva za fosilna goriva, pomeni, da ni druge izbire kot prevzem visoko tehnološkega kmetijstva.

Obstoječi svetovni viri so že pod pritiskom – in bolj kot kdajkoli postaja jasno, da današnje nizko-tehnološko kmetovalne metode preprosto niso dovolj dobre za prihodnost: poiskati moramo izboljšave, ki bodo zagotovile dovolj obilne pridelke za zadovoljitev vedno večjih zahtev.

Slabi pridelki in pomanjkanje bosta imela vedno večji svetovni vpliv – temu se lahko izognemo s kmetovanjem, ki se izvaja s pomočjo tehnologije – z njo določimo kritične dejavnike kot so najboljši čas za setev in žetev. Dodatno korist prinaša izboljšan sistem zgodnjega opozarjanja na dejavnike, ki lahko vodijo v slab pridelek.

Dokaj očitno je, da IT industrija ni posvečala dovolj pozornosti agrokulturi. Prav tako ni hitrega popravka. Uporaba tehnologije za doseg otipljive koristi najprej zahteva zbiranje in procesiranje ogromnih količin podatkov, da bi lahko zagotovili predloge za optimizacijo.

Pomembno je, da ustvarimo začetek. Da bi podprli inovacijo potrebujemo zelo prilagodljive IT infrastrukture, najbolje v okoljih, kjer niso potrebne vnaprejšnje investicije – okolja v katerih lahko projekti tečejo hitro, kjer so kapacitete dostopne na zahtevo – oz. računalništvo v oblaku. Največja prednost uporabe oblaka je, da je infrastruktura že na voljo. Strokovnjaki s področja kmetijstva lahko projekte, ki potekajo s pomočjo informacijske tehnologije vodijo, ne da bi morali hkrati postati tehnološki specialisti.

Na Japonskem Fujitsu že razvija tehnologijo za riževa polja, da bi določil optimalen čas za žetev riža. To odgovori na vprašanje “kako moje kmetijske dejavnosti povečajo pridelek ali prinesejo višjo učinkovitost”.

Fujitsu je pokazal zanimanje tudi za projekt izboljšanja kakovosti vina Spätlese (pozna trgatev) v Nemčiji – v tem primeru cilj ni povečati število trgatev temveč izboljšati kvaliteto. Tudi tukaj ima lahko tehnologija svojo vlogo.

Ko bo kmetijstvo postalo visoko tehnološko, agrikulturno-tehnološka revolucija ne bo zahtevala, da kmetje odložijo svoje motike in izberejo miško. Namesto tega predvidevamo rast specializiranih projektnih skupin z znanjem o agrokulturi in povezanih disciplinah kot so ekosistemi. Strežniške kapacitete in kapacitete za shranjevanje podatkov se lahko preprosto kupi kot storitev oblaka za čas trajanja projekta – in se jih ob koncu opusti.

Ali je presenečenje, da lahko ciljana uporaba tehnologije ustvari veliko spremembo v kmetovanju? Ne zares. To je zato, ker je penetracija IT-ja dokaj nizka – zato je veliko lažje narediti spremembo. Zgodnji uporabniki pametnega kmetovanja bodo uživali velike koristi.