So biometrični sistemi res varni?

Biometrični sistemi se pogosto uporabljajo za regulacijo dostopa do objektov, informacij in drugih storitev, vendar pa ostajajo vprašanja o njihovi učinkovitosti kot tudi varnosti in kontrolnih mehanizmih še vedno odprta. Poročilo Nacionalnega raziskovalnega sveta priča, da so biometrični sistemi, ki so namenjeni za avtomatsko prepoznavanje posameznikov, “sami po sebi napačni “. Zakaj? Pa poglejmo.

Biometrični sistemi, so sistemi za prepoznavanje prstnih odtisov, dlani, glasu ali obraza, ki temeljijo na bioloških in vedenjskih karakteristikah. Strokovnjaki pravijo, da nihče nima enakih lastnosti v vseh prepoznavnih skupinah in tudi sistemi z zelo zanesljiv senzorji in usklajevalnimi zmogljivostmi lahko pripeljejo do lažnih alarmov. V poročilu so opredeljeni glavni viri negotovosti v sistemih (na primer, biometrične značilnosti človeka se lahko tekom življenja spreminjajo), katere je potrebno upoštevati pri oblikovanju in delovanju sistema. Tehnična vprašanja, povezana s kalibracijo senzorjev, degradacija podatkov in kršitve varnosti prispevajo tudi k spremenljivosti teh sistemov. Joseph N. Pato, predsednik komisije laboratorija Hewlett-Packard’s HP Laboratories pravi, da so lahko nekateri biometrični sistemi učinkoviti za določene naloge, vendar pa še zdaleč niso nezmotljivi, kot je pogosto mnenje končnih uporabnikov. Krepitev znanosti je bistveno za celotno razumevanje prednosti in slabosti teh sistemov, hkrati pa morejo biti sistemi zasnovani in testirani v skladu z njihovim specifičnim namenom in v kontekstu, v katerem so uporabljeni. Vsak biometrični sistem, namenjen varnosti, mora iti skozi posamezne postopke ranljivosti. Poleg tega samo poročilo navaja številne funkcije, ki bi jih biometrični sistem moral vsebovati, kot je npr. funkcija za predvidevanje in načrtovanje napak.