»Daj kri tudi zase«: spodbuda moškim, naj že danes naredijo korak za zdravje prostate
V Sloveniji za rakom prostate vsako leto v povprečju zboli približno 1.800 moških, okoli 500 pa jih zaradi bolezni umre. Ker tveganje s starostjo narašča, Slovensko onkološko društvo za moške OnkoMan s pobudo »Daj kri tudi zase« vse moške med 50. in 69. letom spodbuja k pravočasnem pogovoru z zdravnikom in premišljeni skrbi za zdravje prostate. Posebno pozornost namenja dolgoletnim krvodajalcem iz te starostne skupine, ki s svojo solidarnostjo pomagajo reševati življenja drugih, ter jih spodbuja, naj enako pozornost namenijo tudi sebi. V okviru pobude, ki so jo predstavili na današnji novinarski konferenci v Triglav Labu v Ljubljani, bo Zavarovalnica Triglav financirala 1.000 brezplačnih PSA-testov. Kupone za testiranje je mogoče pridobiti na izbranih krvodajalskih akcijah in na portalu www.krizase.si.
V letošnji movembrski pobudi društva OnkoMan, ki poteka v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav in Zavodom Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, povezava s krvodajalstvom ni naključna, saj so številni moški nad 50 let med zvestejšimi krvodajalci v Sloveniji. Tokrat jih OnkoMan, skupaj z vsemi ostalimi moškimi med 50. in 69. letom, vabi, naj se z zdravnikom pogovorijo o zdravju prostate in smiselnosti PSA-testiranja, za katero zadostuje že majhen vzorec krvi.
»Moške želimo spomniti, da je ob skrbi za druge pomembno poskrbeti tudi zase. S pobudo odpiramo pogovor o zdravju prostate, podiramo tabuje in spodbujamo k pogovoru z zdravnikom, še preden se pojavijo težave. PSA-testiranje seveda samo po sebi še ne rešuje življenj. A že če odpiramo debato in pomagamo podirati tabuje, vezane na raka prostate, smo zagotovo naredili korak v pravo smer,« jepoudaril Matej Pečovnik, predsednik društva OnkoMan.
Rak prostate predstavlja skoraj četrtino novih diagnoz raka pri moških
Na pomen te teme opozarjajo tudi podatki Registra raka Republike Slovenije. V obdobju 2019–2023 je za rakom prostate vsako leto v povprečju zbolelo okrog 1.800 moških, okrog 500 pa jih je zaradi te bolezni umrlo. Če izvzamemo nemelanomske kožne rake, je bil rak prostate najpogostejši rak pri moških in je predstavljal skoraj četrtino vseh novih diagnoz raka pri njih.
»Za temi številkami so moški in njihove družine. Želimo jih opogumiti, da strah ali zadrega ne bi bila razlog za odlašanje. Če se poigramo s kratico PSA: danes je to naša Prostovoljna slovenska akcija, v prihodnje pa si želimo Presejalne slovenske akcije. Predvsem pa si želimo, da bi se moški, ko bodo prejeli vabilo na organizirano presejanje, nanj odzvali in naredili ta korak zase,« je pojasnil Pečovnik.
Na poti k organiziranemu presejanju za raka prostate
V Sloveniji se aktivno pripravljajo strokovne podlage za uvedbo organiziranega populacijskega presejanja za raka prostate. Pomemben mejnik na tej poti je prva slovenska raziskava o organiziranem presejanju za raka prostate PRO-PETER, ki jo vodi Onkološki inštitut Ljubljana. Cilj je vzpostaviti program, v katerega bodo aktivno vabljeni moški v starostnih skupinah, za katere raziskave in dokazi iz prakse potrjujejo koristi presejanja.
Pomen sistematičnega pristopa pojasnjuje vodja Državne komisije za presejalne programe doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., spec. javnega zdravja z Onkološkega inštituta Ljubljana: »V Sloveniji je priložnostno testiranje PSA že zelo razširjeno, vendar ne prinaša pričakovanega zmanjšanja umrljivosti zaradi raka prostate. Nekateri moški se testirajo prepogosto, drugi preredko ali sploh ne. Prav tako je pomembno, v kateri starosti se moški testirajo. Organizirano presejanje bo povezalo vse korake: koga povabimo, kako pogosto ga testiramo in kako ukrepamo ob izvidu. S takšnim pristopom dosežemo več koristi za zdravje, manj neželenih posledic in enak dostop do kakovostne obravnave.«

PSA-testiranje: izvid je pomembno razumeti
»Odvzem krvi je preprost, odločitev, kaj bomo storili z rezultatom, pa ni vedno preprosta. Zato je pomembno, da se moški pred testiranjem z zdravnikom pogovori, ali mu preiskava lahko koristi in kaj lahko sledi izvidu. Več preiskav namreč ne pomeni nujno boljše preventive,« je poudarila asist. dr. Mateja Kokalj Kokot, dr. med., specialistka družinske medicine, ki deluje v ZD Grosuplje, in članica skupine PRO-PETER.
Pred odločitvijo za PSA-testiranje je priporočljiv pogovor z zdravnikom o možnih koristih, omejitvah in nadaljnjih korakih ob prejemu izvida. Povišan PSA namreč še ne pomeni raka, lahko pa zahteva dodatne preiskave. Odločitev za testiranje naj zato temelji na posameznikovi starosti, zdravstvenem stanju in dejavnikih tveganja, ne zgolj na dostopnosti brezplačne preiskave.
450 mililitrov za druge, 5 mililitrov zase
Ob običajnem darovanju krvodajalcem praviloma odvzamejo približno 450 mililitrov krvi, moški pa jo lahko darujejo vsake tri mesece. Za določitev vrednosti PSA pa zadostuje približno 5 mililitrov krvi. S to primerjavo pobuda poudarja, kako preprost je sam odvzem vzorca krvi.
»Moški, starejši od 50 let, so naši dolgoletni in zvesti krvodajalci. To so ljudje, ki jim ni težko zavihati rokava in pomagati drugim. Krvodajalstvo je nepogrešljiv del zdravstvenega sistema, saj brez darovane krvi številnih operacij, zdravljenj in nujnih medicinskih posegov ne bi bilo mogoče izvesti,« je povedal doc. dr. Ivica Marić, strokovni direktor Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. »Del našega poslanstva je tudi skrb za zdravje krvodajalcev in spodbujanje k zdravemu načinu življenja. Zato smo se pridružili pobudi ‘Daj kri tudi zase’,« je še dodal.
Do brezplačnega PSA-testiranja s kuponom na krvodajalski akciji ali prek spleta
PSA-testiranje je v okviru javnega zdravstva mogoče opraviti, kadar zdravnik na podlagi strokovne presoje odredi preiskavo. Pobuda »Daj kri tudi zase« nagovarja predvsem moške med 50. in 69. letom, ki pogovor o zdravju prostate odlagajo in potrebujejo dodatno spodbudo. Tudi v okviru pobude pa brezplačna dostopnost testa ne nadomesti predhodnega pogovora z zdravnikom.
V okviru pobude je na voljo 1.000 kuponov za brezplačno PSA-testiranje, ki jih omogoča Zavarovalnica Triglav. Del kuponov bodo moški prejeli na izbranih novembrskih krvodajalskih akcijah, pridobiti pa jih je mogoče tudi prek portala www.krizase.si, kjer se moški na PSA-test prijavijo v nekaj enostavnih korakih. Po pridobitvi kupona test opravijo pri partnerskih izvajalcih laboratorijskih storitev – brez predhodnega naročanja.
»Zdravje je ena najdragocenejših stvari, ki jih imamo, zato je pomembno, da zanj skrbimo tudi takrat, ko se počutimo dobro. V Skupini Triglav verjamemo v moč preventive, ozaveščanja in pravočasnega ukrepanja, zato podpiramo dogodke, akcije in projekte, ki ljudi spodbujajo k odgovorni skrbi za svoje zdravje. Akcija društva Onkoman moškim omogoča prav to. Takšen korak pa ni pomemben le zanje, temveč tudi za ljudi, ki jih imajo radi,« je povedal Ivica Vulić, član uprave – delavski direktor Zavarovalnice Triglav.

Skrb za zdravje naj se začne pred pojavom težav
Rak prostate v začetni obliki pogosto ne povzroča težav. Dobro počutje zato še ne pomeni, da pogovor o zdravju prostate ni potreben. Poleg starosti je pomembna tudi družinska obremenjenost, zlasti če je za rakom prostate zbolel oče ali brat. Če je bolezen odkrita zgodaj, ko je še omejena na prostato, so možnosti za uspešno zdravljenje praviloma boljše. Vendar vsak odkriti rak prostate ne potrebuje takojšnjega zdravljenja. Pri raku z majhnim tveganjem za napredovanje lahko zdravniki priporočijo aktivno spremljanje. To pomeni načrtne kontrolne preglede in preiskave ter uvedbo zdravljenja, če ugotovijo spremembe, zaradi katerih to postane potrebno.
»V moji družini ni bilo raka, tudi simptomov nisem imel, a sem se vseeno odločil, da se bom po 50. letu vsako leto preventivno testiral. Dolgo je bilo vse v redu, po devetih letih pa je test pokazal povišano vrednost PSA. Stekle so preiskave, diagnoza je bila rak. Sledila je operacija in na srečo smo raka odkrili tako zgodaj, da se še ni razširil. Zato pri meni niso bile potrebne kemoterapije in obsevanja, samo operativna odstranitev. Zato vsem polagam na srce – spremljajte svoje zdravje, sam sem živ primer tega, kako pomembna je preventiva!,« je povedal mag. Martin Lisec, prebolevnik z osebno izkušnjo raka prostate in aktivni član društva OnkoMan.
K skrbi za zdravje prostate spodbujajo tudi številni znani obrazi
»Nismo več fantje, smo že gospodje in v teh letih je odgovornost za lastno zdravje ključna. S tem pokažeš tudi odgovornost do svojih bližnjih. Sam odvzem krvi ni nič groznega in strah je povsem odveč, tista majhna epruveta pa se lahko izkaže kot res pomembna odločitev. Veliko moških naših let se trudi biti zdravi, ukvarjamo se s športom, skušamo imeti zdrav življenjski slog in če temu dodamo še preventivo, to naredi veliko razliko. Tudi občutek, da je vse v redu, je zelo pomirjujoč,« je povedal podpornik akcije Sašo Udovič, nekdanji slovenski nogometni reprezentant in član zlate generacije slovenske reprezentance.
Akcijo so danes podprle tudi znane osebnosti, med njimi dr. Franci Petek, direktor Zavoda za šport Republike Slovenije Planica; Saša Dončič, športni direktor Košarkarskega kluba Ilirija; Rasto Oderlap, predsednik kluba ACH Volley; Tomaž Kranjčič, vodja marketinga in prodaje Košarkarskega kluba Cedevita Olimpija; Gregor Gračner, košarkar na vozičku in podpredsednik Zveze ŠIS-SPK; Jure Gmajnar, vodja marketinga in pomočnik generalnega menedžerja Hokejskega kluba Olimpija.



Kako do brezplačnega testiranja?
Pobuda Daj kri tudi zase oziroma brezplačna testiranja so namenjena moškim, starim od 50 do 69 let. Kupon je mogoče pridobiti na dva načina:
- Ob obisku transfuzijske ustanove: na izbranih sodelujočih lokacijah prejmejo kupon in navodila za poznejše testiranje pri sodelujočem izvajalcu.
- S spletno prijavo: možnost brezplačnega testiranja bo na voljo tudi moškim, ki niso krvodajalci, prek www.krizase.si. Moški si uredijo kupon in brez predhodnega naročanja obiščejo najbližjega partnerskega izvajalca laboratorijskih storitev.
Informacije o pogojih sodelovanja, lokacijah krvodajalskih akcij in izvajalcev PSA-testiranj so objavljene na www.krizase.si
Prijavi napako v članku





























