Poglejte, za kaj šolarji najpogosteje uporabljajo ChatGPT

To je osrednja ugotovitev poročila “Learning Never Stops”, ki ga je ta teden objavil OpenAI in zaobjema ameriške uporabnike. Poročilo temelji predvsem na analizi uporabe ChatGPT ter primerih učiteljev in učencev, zato ga je treba razumeti tudi kot predstavitev pogleda podjetja na uporabo njegove tehnologije v izobraževanju. Kljub temu ponuja zanimiv vpogled v to, kako se lahko šolsko delo spreminja.

Učenci umetno inteligenco uporabljajo za preverjanje in vajo

OpenAI je v analizi pogovorov uporabnikov, ki so ChatGPT uporabljali za samostojno preverjanje znanja, zaznal do 70 milijonov takšnih pogovorov na teden. Med njimi so bili ponavljajoči se poskusi reševanja nalog, preverjanje odgovorov, iskanje napak v razumevanju in zahteve po dodatni vaji.

V ZDA se je v času šolskega leta število sporočil povezanih z domačimi nalogami in šolskim delom povzpelo nad 460 milijonov na teden. Dejavnost je bila največja ob nedeljah zvečer, ko se učenci pripravljajo na nov šolski teden. Tudi poleti, ko je pouka manj, je analiza zaznala več kot 180 milijonov tovrstnih sporočil na teden.

Med pogovori, ki jih je OpenAI razvrstil kot samostojno preverjanje znanja, jih je 59 odstotkov vključevalo ponavljajoče se učenje, 63 odstotkov preverjanje odgovorov, 58 odstotkov pa učenčev lasten poskus reševanja. V 51 odstotkih primerov so uporabniki zahtevali dodatne vaje, v 36 odstotkih pa preverjali napačne predstave.

Podatki kažejo, da se ChatGPT pogosto ne uporablja le za pridobivanje končnega odgovora. Vendar OpenAI hkrati opozarja, da analiza sama po sebi ne dokazuje, da so se uporabniki zaradi teh pogovorov tudi dejansko bolje naučili snov. Nekateri lahko umetno inteligenco uporabljajo za razmišljanje in vajo, drugi pa zgolj za čim hitrejše izpolnjevanje nalog.

Najpomembnejša je oblika pomoči

Razlika med tema načinoma uporabe je ključna. Če učenec umetno inteligenco prosi naj namesto njega reši matematično nalogo, se lahko izogne učenju. Če mora najprej predstaviti svoj poskus, nato pa dobi namig in razlago napake, je učinek lahko povsem drugačen.

V poročilu je opisan primer učitelja angleščine Caseyja Cunyja iz Kalifornije. Pri vajah argumentiranja učenci najprej izberejo temo, ki jih zanima, nato pa s pomočjo ChatGPT preverjajo trditve in dokaze. Končno besedilo še vedno napišejo sami. Po dveh tednih takšnih vaj dvakrat na teden so učenci na šolskem preverjanju pisanja dosegli rezultat, ki je bil 23 odstotkov nad šolskim povprečjem. Primer pa ne dokazuje, da je bil za rezultat neposredno zaslužen ChatGPT.

Ključno vprašanje zato ni, ali učenec uporablja umetno inteligenco, temveč kdo opravlja miselno delo. Če učenec poskuša, razlaga, popravlja in ponovno rešuje, se uči on. Če vse korake prepusti orodju, lahko dobi boljši izdelek, ne pa tudi več znanja.

Učitelji lahko pridobijo več časa za učence

Umetna inteligenca ne spreminja le dela učencev. OpenAI je med 1. januarjem in 16. julijem v svoji analizi zaznal več kot 1,9 milijona sporočil, povezanih z nalogami, pri katerih so učitelji poskušali prihraniti čas. Približno 900.000 jih je bilo povezanih s poročili o napredku, 800.000 z načrtovanjem pouka, več kot 100.000 pa s pripravo gradiv za nadomeščanje in vrednotenje učiteljev.

Učiteljica Ava Morton iz Georgie umetno inteligenco uporablja za prilagajanje istega besedila učencem z disleksijo, ADHD in drugimi učnimi potrebami. Shakespearevo besedilo lahko preoblikuje v sodobnejši jezik, težji odlomek razdeli na manjše dele ali vprašanje zastavi drugače. Po njeni oceni ji takšno delo prihrani najmanj pet ur načrtovanja na teden.

Podobno je učiteljica posebnega izobraževanja Kara Crown čas za pripravo individualiziranih izobraževalnih ciljev in obrazcev skrajšala z več kot ene ure na učenca na manj kot 30 minut. Pri tem pa mora končni rezultat še vedno pregledati in potrditi učitelj.

Prihranek časa ni pomemben samo zaradi učinkovitosti. Če učitelj manj časa porabi za ponavljajoče se pisanje poročil in preoblikovanje gradiv, ga lahko več nameni pogovoru z učenci, prepoznavanju težav, spodbujanju njihovega truda in prilagajanju razlage.

Dostop do pomoči ne sme povečati razlik

Ena največjih obljub umetne inteligence je, da lahko kakovostno razlago ponudi tudi učencem, ki doma nimajo starša, tutorja ali dovolj časa za dodatno pomoč. To je pomembno zlasti za tiste, ki po pouku delajo, skrbijo za mlajše sorojence ali živijo v okolju z manj izobraževalnimi možnostmi.

Učiteljica matematike Doreen Mayrell v Teksasu za svoje učence pripravlja posebne različice ChatGPT, ki temeljijo na njenih zapiskih, primerih in učnih ciljih. Gradivo objavi že teden dni pred poukom, tako da lahko učenci napredujejo s svojim tempom ali se vrnejo k osnovam, če jih še niso razumeli.

Umetna inteligenca lahko pomaga tudi pri jezikovnih ovirah. OpenAI je letos zaznal približno 1,5 milijona sporočil, povezanih s prevajanjem, med njimi okoli 575.000 sporočil o komunikaciji s starši in družinami. Če starši šolske informacije prejmejo v jeziku, ki ga bolje razumejo, lahko lažje spremljajo otrokov napredek.

Toda tehnologija sama ne odpravi neenakosti. Še vedno so pomembni dostop do naprav in interneta, kakovost učiteljevega vodenja, varovanje podatkov ter sposobnost šol, da uporabo umetne inteligence vključijo v jasna pravila.

V Estoniji je uvajanje ChatGPT Edu zajelo več kot 20.000 učencev in 4.600 učiteljev, vendar učni rezultati tega projekta še niso znani. Prav to je trenutno največja vrzel: uporaba umetne inteligence hitro narašča, dolgoročni dokazi o tem, kdaj izboljšuje učenje in kdaj ga oslabi, pa se šele oblikujejo.

Najbolj verjetna prihodnost zato ni šola brez učiteljev, temveč šola, v kateri umetna inteligenca razširi dosegljivost razlag, vaj in prilagojenih gradiv. Človeška presoja, odnosi in odgovornost učitelja pa ostajajo tisti del izobraževanja, ki ga tehnologija ne more nadomestiti.